Jedro

Ker tožena stranka sodne takse za pritožbo ni plačala v postavljenem roku in niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog oz. obročno plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da se pritožba tožene stranke, ki je bila vložena zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje, šteje za umaknjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je tožena stranka pritožbo z dne 26. 11. 2014 umaknila.

2. Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje tožena stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je 9. 12. 2014 sprejela obvestilo o prispeli pošiljki, kjer je navedeno, da začne teči rok, v katerem lahko pisanje prevzame od 10. 12. 2014 dalje v 15-ih dneh. V kolikor tožena stranka tega pisanja ne bo prevzela v 15 dneh, bo to naslednji dan puščeno v poštnem nabiralniku, to je 25. 12. 2014 (dela prost dan - božič). Tega dne pa tožena stranka pošte ni mogla sprejeti v svoj nabiralnik, saj tega dne pošte uslužbenci ne dostavljajo. Enako velja tudi za 26. 12. 2014, saj bil tudi ta dan državni praznik. Tožena stranka pošte ni mogla prejeti niti 27. 12. 2014, saj ima poštni nabiralnik v poslovni zgradbi na naslovu A. v B., tu pa dostava poštnih pošiljk ob sobotah ni možna oz. predvidena. Glede na to in ob upoštevanju poštnega uslužbenca in uslužbenke poštne enote B. - C. nedvomno izhaja, da naj bi bilo pisanje puščeno v nabiralniku 29. 12. 2014, saj v soboto in v nedeljo ni dostave pošte na ta naslov. Za dvig pošte toženi stranki je pooblaščen le zakoniti zastopnik, ta pa je na zdravljenju, saj se že dalj časa zdravi zaradi hude oblike stresa, drugega pooblaščenca za dvig pošte pa tožena stranka zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nima. D.D., ki ga je tožena stranka zaprosila za pobiranje pošte iz njegovega nabiralnika za čas, ko se zakoniti zastopnik zdravi, je to pošto našel v poštnem nabiralniku šele 29. 12. 2014. Nedvoumno je torej, da je bila pošta puščena v poštnem nabiralniku tožene stranke 29. 12. 2014. Kot dokaz predlaga zaslišanje priče D.D., poizvedbo pri E., dostave pošte, odločbo ZZZS o bolniškem staležu zakonitega zastopnika, vpogled v predmetni spis in spis opr. št. I Pd 724/2013. Nadalje navaja, da je 8-dnevni rok za predložitev zahtevanega nastopil 5. 1. 2015, tega dne pa je tožena stranka tudi poslala pošto. Zato je v roku odgovorila na sklep sodišča z dne 4. 12. 2014 in izpolnila zahtevano, tako da je upravičila pritožbo zoper plačilo sodne takse. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je sodišče na prvi stopnji grobo kršilo pravice tožene stranke in opravilo narok ter razsodilo v odsotnosti tožene stranke, kljub pravilnemu opravičilu tožene stranke s tega naroka. Tudi glede na sodbe evropskih sodišč je pritožba tožene stranke glede tožbenega zahtevka, glede vročanja pošte in glede plačila sodnih taks upravičena in utemeljena, tako glede pošte kot tudi glede zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika tožene stranke, saj se zdravi zaradi stresa. Sklep z dne 19. 1. 2015 je bil nepravilen, saj bi imel v nasprotnem primeru pritožnik le 13 dni za dvig pisma, kar pa ni v skladu z zakonodajo. Glede na to je sklep o umiku pritožbe napačen, nepravilen pa je tudi sklep o oprostitvi plačila sodne takse po pritožbi tožene stranke. Sodišče je odločalo na podlagi formalizma fikcije vročanja, ni pa upoštevalo dejanske vročitve v poštni nabiralnik na podlagi dostave pošte poštnega uslužbenca, ni upoštevalo priče D.D., ki je preverjala pošto v poštnem nabiralniku, niti bolezenskega stanja zakonitega zastopnika družbe in edinega pooblaščenca za dvig poštnih pošiljk. S svojimi dosedanjimi procesnimi dejanji je sodišče do sedaj ravnalo na način, ki je imel zelo škodljive posledice za toženo stranko, zato naproša naslovno sodišče, da preveri dejansko stanje in pripozna pravočasno pošiljanje pošte in obrazca ZST-1 ter upošteva, da tožena stranka pritožbe ni umaknila. V pritožbi nadalje navaja, da podaja tudi predlog za obnovitev postopka, saj se je seznanila z dejstvi, da so na glavni obravnavi priče tožeče stranke in sama tožeča stranka krivo pričale in sicer v korist tožeče stranke. Tožena stranka je uspela pridobiti del dokumentacije, ki izkazuje njihovo krivo pričanje. Tožeča stranka je odtujila poslovno dokumentacijo, tožena stranka pa je pridobila izpiske izračuna tožeče stranke, ki izkazujejo, da si tožeča stranka ni izplačevala plač, kot so to trdile priče (oče, brat in partnerka tožnika, ki so neverodostojne oz. pristranske). Tožena stranka je izvedela, da je tožeča stranka delala v podjetju F.F., ne pa kot navaja, da bi delo opravljala pri toženi stranki. Zato podaja pobudo za obnovitev oz. revizijo tega postopka in predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje dveh prič. Predlaga tudi oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo pritožbo tožene stranke z dne 26. 11. 2014 (s katero je tožena stranka izpodbijala sodbo in sklep prvostopenjskega sodišča opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 3. 10. 2014) za umaknjeno, ker je ugotovilo, da tožena stranka dolžne sodne takse za pritožbo v 15-dnevnem roku ni plačala, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlok ali obročno plačilo sodnih taks. Podlago za takšno odločitev je imelo sodišče prve stopnje v tretjem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s 334. členom ZPP.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s citirano sodbo in sklepom delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za obračun in izplačilo plače za obdobje od januarja 2012 do avgusta 2014 (v preostalem pa njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova zavrnilo), da je ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo stroškov v zvezi z delom za obdobje od januarja 2012 do maja 2012 in za obračun ter izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012, 2013 in 2014. S sklepom je predlog tožene stranke za vrnitev prejšnje stanje zaradi zamude narokov z dne 22. 8. 2014 in 3. 10. 2014 zavrnilo in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v višini, kot izhaja iz tega sklepa, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Zoper takšno odločitev se je pritožila tožena stranka, v pritožbi pa je predlagala tudi oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 4. 12. 2014 toženo stranko pozvalo, da v 8 dneh od prejema sklepa dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks z v celoti izpolnjenim in podpisanim obrazcem - izjavo o premoženjskem stanju. V sklepu je bila tožena stranka opozorjena, da bo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, če predlog ne bo dopolnila v skladu s tem sklepom. Sklepu sta bila priložena tudi obrazec ZST-1 (izjava o premoženjskem stanju) in navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju. Tožena stranka je dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse oddala priporočeno na pošto 5. 1. 2015. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 19. 1. 2015 zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ker tožena stranka tega predloga ni pravočasno dopolnila, toženi stranki pa je naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 494,00 EUR.

8. Pritožbo tožene stranke zoper navedeni sklep je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 457/2015 z dne 20. 8. 2015 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Ugotovilo je (enako kot sodišče prve stopnje), da je tožena stranka ta predlog dopolnila po izteku roka 8 dni, ki je bil določen s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 4. 12. 2014. Ugotovljeno je bilo, da je bil omenjeni sklep sodišča prve stopnje puščen v poštnem nabiralniku tožene stranke 9. 12. 2014. Iz obvestila vročevalca pa je izhajalo, da mora tožena stranka pošto dvigniti v 15 dneh. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se rok za dvig pošiljk izteče s pretekom zadnjega, petnajstega dneva od dneva, ko je bilo obvestilo puščeno v poštnem nabiralniku (tako tudi sklep VS RS opr. št. II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012). 15-dnevni rok je potekel 24. 12. 2014, s 25. 12. 2014 pa je pričel teči 8-dnevni rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Ker je ta rok iztekel 2. 1. 2015, tožena stranka pa je predlog dopolnila šele 5. 1. 2015, je bila ta dopolnitev prepozna (kar vse je bilo ugotovljeno v sklepu sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 19. 1. 2015, kot tudi v sklepu pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 457/2015 z dne 20. 8. 2015). Ob tem je pritožbeno sodišče v svojem sklepu poudarilo, da državni praznik ali dela prost dan ne vpliva na začetek teka roka (v katerem mora stranka opraviti določeno procesno dejanje).

9. Ker tožena stranka dolžne sodne takse za pritožbo ni plačala v postavljenem roku, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog oz. obročno plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da se pritožba tožene stranke z dne 26. 11. 2014, ki je bila vložena zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 3. 10. 2014, šteje za umaknjeno.

10. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, s katerimi izpodbija pravilnost izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Za presojo utemeljenosti izpodbijanega sklepa niso bistvene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je pričel teči rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse šele 29. 12. 2014. Te pritožbene navedbe pa so tudi vsebinsko neutemeljene, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je 15-dnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP potekel že 24. 12. 2014 z naslednjim dnem pa je pričel teči rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Posledično so nebistvene tudi pritožbene trditve tožene stranke (ki jih sicer v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse sploh ni navajala) o tem, da zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi zdravljenja hude oblike stresa ni mogel dvigovati poštnih pošiljk oz. da je sporno poštno pošiljko dvignil D.D. šele 29. 12. 2014. 11. Neutemeljeni (in za odločitev v pritožbi tožene stranke tudi nebistveni) so nadalje njeni pritožbeni očitki, da ji je sodišče prve stopnje kršilo njene pravice, ker je opravilo narok (in vročilo) v odsotnosti tožene stranke. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo v tem individualnem delovnem sporu razpisalo za 4. 7. 2014, na katera je vabilo obe stranki (na prvi narok tudi zaradi zaslišanja strank). Tožena stranka je zaradi bolniškega staleža zaprosila za preložitev glavne obravnave. Tej prošnji sodišče prve stopnje najprej ni ugodilo z obrazložitvijo, da tožena stranka ni dostavila opravičila v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP (iz podatkov spisa izhaja, da tožena stranka prošnji za preložitev naroka ni predložila nikakršnega dokaza). Ker pa je tožena stranka naknadno (vendar še pravočasno) dostavila odločbo ZZZS z dne 24. 6. 2014, iz katere izhaja, da je zakoniti zastopnik tožene stranke od 1. 7. 2014 do 8. 8. 2014 začasno nezmožen za delo (bolezen), je kljub temu prošnji tožene stranke ugodilo, poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki sta bila razpisana za 4. 7. 2014, preklicalo in ju preložilo na 22. 8. 2014. 12. Zakoniti zastopnik tožene stranke je tudi izostanek s teh narokov opravičil zaradi bolniškega staleža in predlagal njuno preložitev (brez kakršnihkoli dokazov). Tej prošnji pa sodišče prve stopnje ni ugodilo in je opravilo prvi narok za glavno obravnavo, kljub odsotnosti tožene stranke. Na naslednji narok, ki je bil opravljen v tem individualnem delovnem sporu dne 3. 10. 2014, je sodišče prve stopnje vabilo toženo stranko (tudi zaradi zaslišanja), vendar je ta ponovno zaprosila za preložitev naroka zaradi bolniškega staleža, tej prošnji pa je priložila odločbo ZZZS dne 6. 8. 2014 (iz katere izhaja, da je zakoniti zastopnik tožene stranke od 9. 8. 2014 do 3. 10. 2014 zaradi bolezni začasno nezmožen za delo). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranka z dopisom 30. 9. 2014 (torej istega dne, kot je prejelo prošnjo za preložitev naroka) obvestilo, da odločbe ZZZS, ki jih tožena stranka (oz. njen zakoniti zastopnik) prilaga v opravičilo svoje odsotnosti, ne ustrezajo zdravniškemu opravičilu iz 115. člena ZPP. V tem dopisu mu je pojasnilo vsebino drugega odstavka 115. člena ZPP in ga opozorilo, da razpisani narok ne bo preložen, če tožena stranka do 3. 10. 2014 ne bo predložila zdravniškega opravičila v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP. Dopisu je sodišče prve stopnje priložilo tudi obrazec zdravniškega opravičila. Ker tega zdravniškega opravičila tožena stranka do začetka naroka za glavno obravnavo dne 3. 10. 2014 ni predložila (ni ga predložila niti kasneje), je sodišče prve stopnje na podlagi 282. člena ZPP utemeljeno izvedlo razpisani narok in po izvedenem dokaznem postopku odločilo o tožbenem zahtevku tožnika. Glede na zgoraj opisano tožena stranka povsem neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izvedbo dveh narokov v njeni odsotnosti kršilo njene pravice.

13. Pritožbeno sodišče na navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na obnovitev postopka ne odgovarja, saj za odločitev o utemeljenosti njene pritožbe v zvezi z izpodbijanjem sklepom niso bistvenega pomena. Ob tem pripominja, da je obnova postopka v skladu z določbami ZPP (členi od 394 do 401 ZPP) izredno pravno sredstvo. Na predlog stranke se lahko obnovi le postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, iz razlogov naštetih v 394. členu ZPP, v rokih iz 396. člena ZPP in po postopku, ki ga opredeljujejo že omenjene določbe ZPP. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP).

14. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker niso bili priglašeni.