Jedro

Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.

Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125044/2015 z dne 21. 10. 2015 v veljavi tudi v 1. in 4. odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni od prejema odločbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 299,87 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njenega predloga za vstop stranskega intervenienta v pravdo, zaradi česar naj bi bila izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Predlog tožene stranke z dne 27. 1. 2016, da v pravdo vstopi kot stranski intervenient U. s. p., ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno. Slednje je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 2. 2. 2016 tudi storilo in navedeno osebo obvestilo o pravdi (list. št. 37). Zato zgoraj navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen.

7. V nadaljevanju je tožena stranka sodišču prve stopnje očitala zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi se je ponovno sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in navajala, da iz zemljiške knjige ni razvidno, da je sporna stavbna pravica odplačna oziroma, da mora imetnik zanjo plačevati nadomestilo.

13. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. V večini gre za stvarne pravice, pri čemer v drugem odstavku 13. člena natančno določa tudi, katere obligacijske pravice se vpišejo v zemljiško knjigo in pravice do plačila nadomestila za stavbo pravico ni med njimi. Tudi 20a. člen ZZK-1, ki določa vsebino vpisa stavbne pravice, ne predpisuje obveznosti vpisa nadomestila in njegove višine v zemljiško knjigo. Ker torej nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tudi sicer pa tako iz zemljiške knjige kot iz Prodajne pogodbe z dne 23. 4. 2015 (A6) izhaja, da je bila sporna stavbna pravica ustanovljena s Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice z dne 29. 7. 2019, št. 46603-17/95. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se morala oziroma vsaj mogla tožena stranka seznaniti z dejstvom, da kupuje odplačno stavbno pravico. Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti.(1) Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.(2) Očitek o zmotni uporabi materialnega prava zato ni utemeljen.

8. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zato ti stroški niso bili potrebni za postopek (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): A. Vlahek, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1025. Op. št. (2): Ibidem, str. 1028.