Jedro

Ne gre za kršitev pravil postopka, če tožena stranka na podlagi 2. odst. 263. čl. ZUP odloči tožniku v škodo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavila odločbo Carinarnice Ljubljana, št. ... z dne 19.1.1994, s katero je bil tožniku kot carinskemu zavezancu vrnjen znesek 487.449,50 SIT iz naslova plačane carine in drugih carinskih uvoznih dajatev za rabljeno terensko vozilo Nissan Terrano 2.7 L 2664 ccm, letnik 1990, uvoženo po uvozni carinski deklaraciji št. ... z dne 14.4.1993 Carinarnice Ljubljana, Carinske izpostave J.s..Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je bilo predmetno vozilo ocarinjeno po uvozni carinski deklaraciji z dne 25.6.1990 za carinskega zavezanca in koristnika Av. iz Ljubljane. Av. je avto prodala podjetju A. d.o.o. iz Reke in je bil registriran dne 26.11.1990 na podjetje A. d.o.o. iz Reke. V letu 1993 je bil avto prodan G.B., kar je izkazano z računom št. ... z dne 19.3.1993. G.B. je avto uvozil iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo 30.3.1993 in ocarinil po uvozni carinski deklaraciji z dne 14.4.1993 pri Carinarnici Ljubljana, Carinski izpostavi J.s.. Tožena stranka ugotavlja, da je carinarnica carinskemu zavezancu neupravičeno vrnila carino in uvozne dajatve. Sporni avtomobil po poreklu iz Japonske je bil res že uvozno ocarinjen v letu 1990, nedvomno pa, kot je že carinarnica v predhodnem postopku sama ugotovila, je bil kupljen na Hrvaškem v letu 1993, torej po osamosvojitvi Slovenije in je zaradi uvoza v Slovenijo kot tak zavezan k plačilu carine (18. člen Carinskega zakona). Na tej dejanski podlagi carinarnica ugotavlja, da je bil napačno uporabljen materialni zakon in to določba 2. točke 1. odstavka 270. člena Carinskega zakona, zato je na podlagi 2. odstavka 263. člena ZUP prvostopno odločbo razveljavila.

Tožnik v tožbi in njeni dopolnitvi z dne 23.2.1995 izpodbija navedeno odločbo zaradi bistvene kršitve postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predvsem poudarja, da je izpodbijana odločba neugodna za tožnika, ki se zoper odločbo ni pritožil. Ta odločitev v škodo tožniku po njegovem mnenju pomeni kršitev pravnih načel in kršitev postopka. Organ prve stopnje je pravilno uporabil 2. točko 1. odstavka 270. člena Carinskega zakona, saj se carina in uvozne davščine plačajo le enkrat in ne večkrat. Dejstvo je, da je bila carina za uvoženo vozilo plačana v Jugoslaviji, ko je bilo vozilo ocarinjeno po uvozniku Av. Ljubljana. Vozilo je bilo ocarinjeno pred osamosvojitvijo Slovenije. Blago, ki je bilo že uvoženo, ni dopustno ponovno cariniti. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožnikove navedbe v tožbi, vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bil predmetni avtomobil, ki je po poreklu iz Japonske, uvožen in ocarinjen v letu 1990, ko ga je uvozilo podjetje Av. iz Ljubljane. Ta je avto prodala podjetju A. iz Reke. Tudi ni sporno, da je nato avto kupil tožnik, ki ga je uvozil v Slovenijo dne 30.3.1993 in zanj plačal carino ter carinske dajatve. Glede na splošno znano dejstvo, da je Slovenija kot ena od republik prejšnje skupne države Jugoslavije z osamosvojitvijo 25.6.1991 postala samostojna država, je tožnik moral ob uvozu avtomobila iz države Hrvaške v državo Slovenijo plačati carino in carinske dajatve (18. člen Carinskega zakona, Ur.l.SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 36/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90 - CZ). Kljub taki določbi je prvostopni organ z zmotno uporabo 2. točke 1. odstavka 270. člena CZ napačno odločil in carinskemu zavezancu vrnil znesek plačane carine in carinskih dajatev. To očitno nepravilnost je odpravila tožena stranka z izpodbijano odločbo. Čeprav je res kot navaja tožnik, da je izpodbijana odločba njemu v škodo, pa s tem tožena stranka ni kršila pravil postopka. Tožena stranka ima pooblastilo v 2. odstavku 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), da lahko po nadzorstveni pravici razveljavi odločbo, ki je v upravnem postopku postala dokončna, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Odločba na podlagi 2. odstavka 263. člena ZUP se lahko izda v enem letu od dneva, ko je postala odločba v upravnem postopku dokončna. Za izdajo take odločbe zato ni pomembno ali je to tožniku v škodo ali v korist. Tožnik ima sicer prav, ko trdi, da se carina plača le enkrat, vendar to velja le za en konkreten uvoz, ne pa tudi za naslednji, drug uvoz, kot je bil ta primer.

Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77 v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št.50/97 in 68/97 popr.). Citirane določbe CZ, ZUS/77 in ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).