Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 87044/2008 z dne 26. 10. 2008, razveljavi še v prvem in tretjem odstavku izreka in se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.322,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 52,91 EUR od dne 4. 3. 2008 dalje, - 69,62 EUR od dne 29. 1. 2008 dalje, - 26,80 EUR od dne 29. 10. 2007 dalje, - 40,02 EUR od dne 2. 8. 2007 dalje, - 123,31 EUR od dne 29. 6. 2008 dalje, - 20,72 EUR od dne 30. 11. 2007 dalje, - 28,37 EUR od dne 29. 4. 2008 dalje, - 39,39 EUR od dne 1. 6. 2008 dalje, - 41,71 EUR od dne 29. 6. 2007 dalje, - 33,20 EUR od dne 29. 6. 2007 dalje, - 36,65 EUR od dne 30. 9. 2007 dalje, - 64,38 EUR od dne 29. 12. 2007 dalje, - 27,94 EUR od dne 30. 3. 2008 dalje, - 102,05 EUR od dne 30. 3. 2008 dalje, - 45,90 EUR od dne 29. 10. 2007 dalje, - 103,68 EUR od dne 1. 6. 2008 dalje, - 28,20 EUR od dne 29. 6. 2008 dalje, - 52,76 EUR od dne 30. 11. 2007 dalje, - 38,28 EUR od dne 28. 8. 2007 dalje, - 28,78 EUR od dne 29. 1. 2008 dalje, - 35,22 EUR od dne 30. 5. 2007 dalje, - 63,74 EUR od dne 4. 3. 2008 dalje, - 27,43 EUR od dne 2. 8. 2007 dalje, - 47,48 EUR od dne 30. 5. 2007 dalje, - 27,01 EUR od dne 28. 8. 2007 dalje, - 66,13 EUR od dne 29. 4. 2008 dalje, - 21,60 EUR od dne 30. 9. 2007 dalje, - 29,55 EUR od dne 29. 12. 2007 dalje.“
2. Zoper navedeno sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa v plačilo naloži še stroške pritožbenega postopka.
3. Skladno s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 442. členom ZPP je bila pritožba toženi stranki vročena v odgovor, vendar ga ta ni podala.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (tj. na dejstva, ki jih je ugotovilo kot dokazana, kakor tudi na dejstva, ki jih ni ugotovilo kot dokazana). V skladu s prvim odstavkom 358. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).
6. Tožeča stranka iz naslova obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja, ki jih je tožeča stranka kot upravnik stanovanjske soseske M. plačala za toženo stranko, ki je lastnica poslovnega prostora in garaže na naslovu K. in lastnica stanovanja in garaže na naslovu S., v predmetni pravdi od tožene stranke zahteva plačilo 1.322,83 EUR. Zahtevek za plačilo stroškov utemeljuje na Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja in storitev obratovanja v stanovanjski soseski M. v oziroma na verzijski podlagi po pravilih o neupravičeni pridobitvi in na pravilih o nujni gestiji. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek zavrnilo vsled pomanjkljive trditvene podlage, saj mu ta ni omogočala ugotovitve, ali je njen zahtevek utemeljen oziroma, v katerem delu je utemeljen.
7. Takšne odločitve prvostopenjskega sodišča pa pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost), ki naj bi bila podana med predlogom za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine (vloženim na podlagi izpiska iz knjigovodske evidence), ki skupaj s prvo pripravljalno vlogo predstavlja tožbene navedbe tožeče stranke, in ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka stroškov ni natančno opredelila, ne more omajati.
8. Sodišče prve stopnje je namreč upoštevaje ustrezno materialno pravno podlago pravilno zaključilo, da tožeča stranka glede na različne vrste vtoževanih stroškov ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z njihovo višino (npr. za izračun stroškov upravljanja ni ponudila trditev glede celotne površine stavbe na naslovu S. niti trditev, kolikšen delež te (celotne) površine predstavlja stanovanje v lasti tožene stranke na omenjenem naslovu, medtem ko v zvezi z izračunom stroškov obratovanja ni navedla števila uporabnikov posameznega dela v etažni lastnini tožene stranke). Posledično, ker tožeča strank tudi ni konkretizirala, kakšen del vtoževane glavnice predstavlja nagrada za njeno delo, pa tožbenemu zahtevku ni moglo ugoditi niti v tem delu (torej zgolj glede nagrade). Specifikacija, ki bi omogočala (vsaj delno) ugoditev zahtevku, in kakršno v obravnavani pritožbi zatrjuje pritožnica, iz predloga za dovolitev izvršbe namreč ne izhaja, že sodišče prve stopnje pa je pravilno pojasnilo tudi, da so listinski dokazi namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče (7. in 212. člen ZPP).
9. K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da protispisnost obstoji le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listine (npr. zapisnika o zaslišanju priče), torej takrat, ko sodišče listini pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo ima v resnici in se (kot citirano) lahko nanaša zgolj na nepravilno povzemanje listin (dokaznih sredstev), ne pa na nepravilno povzemanje vlog, kar s pritožbenim očitkom, da je izpisek iz knjigovodske evidence št. 683667 del tožbenih navedb, neutemeljeno uveljavlja tožeča stranka.
10. Na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča pa ne vpliva niti pritožničin očitek, da je iz tožbenih navedb jasno razvidno, katere stroške je tožnica utemeljevala na pogodbeni podlagi in katere na verzijski. Ker namreč tožnica ni pojasnila, kolikšen delež vtoževane glavnice predstavlja nagrada za delo tožeče stranke (ob upoštevanju predhodno obrazloženih določb 7. in 212. člena ZPP), tožbenemu zahtevku v tem delu ni bilo mogoče ugoditi. Opustitev navedbe ustreznih meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost višine ene vrste vtoževanih stroškov, je imelo za posledico onemogočeno preverjanje utemeljenosti višine druge vrste (oziroma drugih vrst) vtoževanih stroškov.
11. Sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo niti v nadaljevanju zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se po mnenju pritožnice izraža v opustitvi dolžnosti materialnega procesnega vodstva. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji namreč obrazloženo ugovarjala, da je v predmetnem sporu sklicevanje na bruto površine neumestno, da tožena stranka ni predložila nobene listine, iz katere bi bila razvidna površina celotnega objekta oziroma da bi tožeča stranka (glede na to, da svoj zahtevek utemeljuje na solastniških deležih), morala dokazati odstotek, ki ga je izračunala za toženo stranko. Glede na takšen izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožene stranke pa ne obstaja dolžnost sodišča, da tožečo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe ali dokaze glede spornih dejstev. Pri vprašanju meje, do katere seže pojasnjevalna obveznost sodišča iz materialnega procesnega vodstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem (prim. II Ips 96/2006). Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da bi ga moralo pozvati v smislu konkretizacije navedb, presega zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Vsaka stranka namreč za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo - 7. člen ZPP in 212. člen ZPP). To pomeni, da mora navesti dejstva, iz katerih izvirajo njeni zahtevki in ugovori in navesti dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoče ugotoviti. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč.
12. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe pa ne more omajati niti pritožbena navedba, da toženec po vložitvi druge pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je po njenem mnenju navedla vse relevantne podatke, nanjo ni odgovoril in navedb tožnice ni prerekal, zaradi česar bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti za priznane. Pritožnica s tem namreč uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je glede na uvodoma citirano določilo 458. člena ZPP v postopku v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog. K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da kljub priznanju v pripravljalni vlogi navedenih dejstev, sodišče prve stopnje ne bi moglo napraviti drugačnega zaključka, kakršen izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
13. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali za neutemeljene, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZP P, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).
(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.