Jedro

Sodišče je lahko uporabilo mnenje, ki ga je izvedenec podal v drugem postopku, ker je ocenilo, da lahko le tako pravočasno zavaruje korist prvega nasprotnega udeleženca, ki zaradi težav v duševnem zdravju ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in interese (drugi odstavek 48. člena v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1, ki se v postopkih, ki potekajo po ZPND, smiselno uporablja).

Izrek

I. Pritožba druge nasprotne udeleženke B. B. se zavrže. II. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca A. A. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Pred sodiščem prve stopnje je v teku postopek zaradi izreka ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Sodišče je 19. 12. 2009 opravilo narok, na katerem je skušalo zaslišati prvega nasprotnega udeleženca. Ker je sodnica med zaslišanjem podvomila v njegovo pravdno sposobnost, je angažirala izvedenca psihiatrične stroke, ki je podal oceno, da ni sposoben skrbeti za svoje interese in pravice v postopku. Ker mora pravdno nesposobno stranko zastopati zakoniti ali začasni zastopnik, se je sodišče skladno z naravo postopka v zadevah po ZPND odločilo, da bi postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika prvemu nasprotnemu udeležencu predolgo trajal in bi zato nastale škodljive posledice, zato mu je postavilo začasnega zastopnika, odvetnico R. G. 2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbijata nasprotna udeleženca, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Iz obsežne obrazložitve sledi, da slovenska sodišča in sodnice prvemu nasprotnemu udeležencu podtikajo diagnozo shizofrenija, skupaj s psihiatrom M., ki je že bil ovaden v tujini zaradi genocida, kršitve zdravniškega kodeksa in namernega laganja. Sledile bodo ovadbe še na drugih mednarodnih instancah, saj prvi nasprotni udeleženec sodeluje tudi s tujimi obveščevalnimi agencijami in drugimi organi pregona. Zavrača odvetnico, ki mu je postavljena kot začasna zastopnica. Zastopnika bo poiskal sam. Sposoben je skrbeti zase in za svoje koristi. Izvedenec je mnenje izdelal po stanju pred več kot pol leta, čeprav bi se mu stanje po tem lahko izboljšalo, zato bo na glavni obravnavi predložil mnenja iz drugih držav, kjer so ga večkrat pregledali. Pregled pri izvedenki je odklonil, ker mu je sodnica podtaknila, da ga ne razume, čeprav ga v tujini odlično razumejo. Vse kar je govoril na sodišču, je bilo resnično in realno, vsi dosedanji postopki so padli, torej od umora s toplomeri do drugih zadev.

3. Pritožba druge nasprotne udeleženke ni dovoljena, pritožba prvega nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

O pritožbi B. B. 4. Sodišče mora ves čas postopka paziti na pravni interes stranke v pritožbenem postopku, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe (343. člen ZPP). Ker se odločitev sodišča prve stopnje, da se A. A. postavi začasna zastopnica, ne nanaša na drugo nasprotno udeleženko, slednja nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki nima nikakršnega vpliva na njen pravni položaj. Pritožba druge nasprotne udeleženke je tako zaradi pomanjkanja pravnega interesa nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

O pritožbi prvega nasprotnega udeleženca

5. Sodišče je že v razlogih izpodbijanega sklepa v bistvenem odgovorilo na relevantno pritožbeno kritiko izpodbijane odločitve, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni utemeljena.

6. Sodišče je lahko uporabilo mnenje, ki ga je izvedenec podal v drugem postopku, ker je ocenilo, da lahko le tako pravočasno zavaruje korist prvega nasprotnega udeleženca, ki zaradi težav v duševnem zdravju ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in interese (drugi odstavek 48. člena v zvezi z drugim odstavkom 6. člena Zakona o nepravdnem postopku-1 – v nadaljevanju ZNP-1, ki se v postopkih, ki potekajo po ZPND, smiselno uporablja).

7. Iz izvedenskega mnenja sledi, da se je pri prvem nasprotnem udeležencu razvila psihotična motnja z nanašalno in preganjalno vsebino. Izstopa blodnjavost, ob veliki verjetnosti, da so prisotne tudi zaznavne motnje ali prisilne misli, kar vse nakazuje na verjetnost razvoja shizofrene motnje. Zato nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti pomena sodnega procesa in očitkov, ki iz tega sledijo. Dogodke razume v kontekstu njegove bolezenske blodnjave motnje, ki zanj predstavlja resničnost. Do svojega stanja ni kritičen in se ne zdravi.

8. Pravdno nesposobno stranko mora skladno z določilom 80. člena ZPP zastopati zakoniti ali začasni zastopnik ali skrbnik, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je skladno z načelom hitrega postopanja, ki velja v postopkih po ZPND, nasprotnemu udeležencu A. A. postavilo začasnega zastopnika na podlagi 1. točke drugega odstavka 82. člena ZPP, in sicer začasno zastopnico iz seznama odvetnikov, odvetnico R. G. 9. Uveljavljeni in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi tako niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo prvega nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).