Jedro

Tožeča stranka ne uveljavlja odškodnine proti toženi stranki zaradi škode, ki naj bi jo povzročilo sodišče, ki odloča v obravnavanem sporu, ampak zaradi škode, ki naj bi ji bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena. Tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi 279. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki ureja odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Zato z odločanjem v obravnavanem sporu ne bo prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z dopisom z dne 13. 6. 2024 Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožene stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Predlagateljica v svojem predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, da naj bi bilo omajano njeno zaupanje v nepristranskost sojenja vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru. To naj bi izhajalo iz dejstva, da naj bi tožeča stranka v obravnavani zadevi vtoževala odškodnino zaradi (kasneje razveljavljene) začasne odredbe, ki naj bi jo v postopku opr. št. Zg 1/2023 izdala sodnica, ki odloča tudi v obravnavanem sporu. Za odločitev o tožbenem zahtevku naj bi bilo potrebno presojati tudi navedbe tožeče stranke, da odločitev sodišča v postopku zavarovanja predstavlja protipravno ravnanje, zaradi česar naj bi bil podan konflikt interesov in omajana nepristranska drža celotnega mariborskega sodišča. V zadevi I Pg 273/2022 pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru napačno razveljavilo plačilni nalog, ko bi moralo potrditi njegovo izvršljivost in šteti tožbo (v obravnavanem postopku tožene stranke) za umaknjeno.

3. Tožeča stranka je na predlog za prenos krajevne pristojnosti odgovorila in predlagala, da ga Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrne, ter priglasila tudi stroške.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.1

6. Predlagateljica skuša dvom v objektivno nepristranskost utemeljiti s tem, da je razpravljajoča sodnica odločala tudi v postopku zavarovanja opr. št. Zg 1/2023, v katerem je Okrožno sodišče v Mariboru izdalo (kasneje razveljavljeno) začasno odredbo, na podlagi katere tožeča stranka v obravnavanem postopku vtožuje odškodnino. V primeru utemeljenosti teh očitkov bi to lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev sodnice po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki pa ne utemeljujejo dvoma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru. Tožeča stranka poleg tega ne uveljavlja odškodnine proti toženi stranki zaradi škode, ki naj bi jo povzročilo sodišče, ki odloča v obravnavanem sporu, ampak zaradi škode, ki naj bi ji bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena. Tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi 279. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki ureja odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Zato z odločanjem v obravnavanem sporu ne bo prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. 7. Utemeljenost predloga za delegacijo tudi ne izhaja iz predlagateljičinih navedb o vplivu po njenem mnenju napačne odločitve Višjega sodišča v Mariboru v postopku zavarovanja na odprte postopke pred sodiščem prve stopnje. Sprejetje pravnih odločitev v predhodnih postopkih same po sebi ne utemeljujejo delegacije celotnega sodišča z vidika videza nepristranskosti sodišča. Izoblikovanje stališča, potrebnega za sprejem odločitve v posameznih zadevah, je namreč del izvrševanja sodne oblasti. Zato z vidika razumnega opazovalca navedeno ne more ustvariti legitimnega dvoma o nepristranskosti sodišča kot takega.2

8. Domnevne napake v vodenju drugih postopkov, v katerih predlagateljica nastopa kot stranka, prav tako niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča namenjena pravna sredstva.3 Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je namreč predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa morebitno napačno delo sodišča. 9. Tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, tako ne obstajajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

10. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek (četrti odstavek 163. člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru ne gre za sklep, s katerim se postopek konča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških tega postopka pridrži za končno odločbo.

11. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo US RS Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba US RS, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP. 2 Prim. sklep VS RS III R 22/2022 z dne 12. 7. 2022. 3 Prim. sklepe VS RS III R 7/2021 z dne 13. 4. 2021, III R 14/2021 z dne 15. 6. 2021, III R 20/2021 z dne 28. 9. 2021 idr.