Jedro

Glede na dejstvo, da je odgovor na tožbo napisan v prvi osebi drugega toženca ter dejstvo, da je komplementar v komanditni družbi tudi neomejeno osebno odgovoren za obveznosti družbe, je presoja sodišč, da je odgovor na tožbo podala le prva tožena stranka, zmoten.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zoper drugega toženca izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo drugega toženca zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je drugi toženec vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Revident je kot laična oseba podal odgovor na tožbo tako za družbo kot zase. Odgovor na tožbo je vložil v prvi osebi in se nanj tudi podpisal. Poleg tega je revidentova obveznost akcesorna obveznosti družbe in bi zato sodišče moralo upoštevati, da je bil odgovor na tožbo vložen tudi zanj. Sodišče je tudi prestrogo presojalo skrbnost, ki se pričakuje od toženca kot fizične osebe, saj ga je enačilo z zastopnikom pravne osebe. Ker je sodišče tudi samo štelo, da je revident podal odgovor na tožbo, saj mu je vročilo pripravljalni vlogi tožnika in ga obvestilo o razpisu glavne obravnave, je izdaja zamudne sodbe za toženca presenečenje. Zatrjuje tudi bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče zamudne sodbe ni obrazložilo, podredno pa uveljavlja tudi neizpolnjevanje pogojev za izdajo zamudne sodbe po tretjem in četrtem odstavku 318. člena ZPP. Ker je sodišče napačno zaključilo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, je podan tudi revizijski razlog zmotne uporabe prava, kar revident podrobneje utemelji. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če toženec v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni drugi pogoji, navedeni v tej določbi. V prvem odstavku 278. člena ZPP je določeno, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Po drugem odstavku istega člena mora tožena stranka odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru.

7. Namen zamudne sodbe je sankcionirati toženčevo pasivnost pri prvem procesnem dejanju. Če je procesno dejanje, ki sicer ni predvideno kot toženčevo prvo dejanje v postopku zaradi prehitevanja enega stadija postopka opravljeno kot prvo, bi bila v takem položaju izdaja zamudne sodbe zaradi opustitve pisnega odgovora na tožbo v nasprotju z namenom zamudne sodbe, bila pa bi tudi v nasprotju z njeno dispozitivno naravo (ker bi prezrla toženčevo voljo, brez katere ni disponiranja)(1). Ker je iz poteka zadeve razvidno, da je sodišče prve stopnje pripravljalno vlogo tožnika vročalo tudi drugemu tožencu, da je drugi toženec v pripravljalnem spisu z dne 7. 9. 2006 izrecno poudaril, da je odgovor na tožbo z dne 4. 10. 2002 vložil kot fizična oseba (torej kot porok) in kot zastopnik družbe (prvega toženca), poleg tega pa je v pripravljalni vlogi argumentirano prerekal tožbene navedbe, da se je toženec po pooblaščenki tudi udeležil glavne obravnave dne 12. 9. 2006, drugo pripravljalno vlogo pa je vložil 19. 12. 2006, je revizijsko sodišče prepričano, da zamudna sodba ni bila izdana v skladu z določbami ZPP. Iz opisa pravdnih dejanj namreč nedvomno izhaja, da se je drugi toženec argumentirano spustil v prerekanje tožbenih navedb in da je ves čas postopka smatral, da je odgovor na tožbo podal. Ravnanja drugega toženca ni mogoče označiti za pasivnost, sankcioniranju katere je namenjena izdaja zamudne sodbe. Glede spora o tem, ali je vložil odgovor na tožbo prvi toženec ali pa oba, je opozoriti na naravo komanditne družbe, kjer je komplementar, ki ima dolžnost in pravico družbo vodit, za obveznost družbe upnikom odgovoren neomejeno z vsem svojim premoženjem (135. - 151. člen Zakona o gospodarskih družbah). Glede na dejstvo, da je odgovor na tožbo napisan v prvi osebi drugega toženca ter dejstvo, da je komplementar v komanditni družbi tudi neomejeno osebno odgovoren za obveznosti družbe, je presoja sodišč, da je odgovor na tožbo podala le prva tožena stranka, zmoten.

8. Glede na zgoraj navedeno torej predpostavka iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjena. Ker jo je sodišče prve stopnje vseeno izdalo, sodišče druge stopnje pa pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo, je na obeh stopnjah prišlo do bistvene kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o revizijskih stroških je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Zobec, Komentar ZPP, 3. knjiga, str. 93-93.