Jedro

Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je namreč treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru in nižjih sodišč z njegovega območja, temveč, upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve, prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A. 1. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je dne 30. 11. 2016 na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo zahtevo za preiskavo zoper obdolžene F. K., M. S., A. K., G. S., V. L. in J. Š. Obdolženemu F. K. se očita storitev kaznivih dejanj goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (KZ) in goljufije na škodo Evropske unije po tretjem v zvezi drugim in prvim odstavkom 229. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Dne 12. 9. 2017 je Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo dopolnitev zahteve za preiskavo, kot navaja v obrazložitvi dopolnitve, z namenom večje jasnosti očitkov. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru o uvedbi preiskave še ni odločila, postopek je v fazi odločanja, o predlogu za izločitev dokazov, ki ga je podala obramba obdolženega F. K. 2. Obdolženčeva zagovornica je dne 3. 4. 2019 na Okrožno sodišče v Mariboru vložila vlogo naslovljeno s „Predlog za izločitev sodnice A. T., Predlog za prenos krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru“. V vlogi je med drugim predlagala, da se krajevna pristojnost prenese izven pristojnosti Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru.

B.

3. V obravnavani zadevi je mogoče trditve zagovornice obdolženega F. K. v predlogu za prenos krajevne pristojnosti razdeliti v tri sklope.

4. Prvi sklop trditev se nanaša na okoliščine, ki po prepričanju obdolženčeve obrambe utemeljujejo izločitev sodnice A. T., ki odloča o predlogu Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije za uvedbo kazenske preiskave zoper obdolženega F. K. V ta sklop sodijo trditve zagovornice, da je sodnica A. T. dne 4. 2. 2019 med zaslišanjem svojega sodelavca sodnika dr. J. Ž. ravnala pristransko, ker je vzela v bran preiskovalnega sodnika dr. J. Ž., hkrati pa ponovno odločala o zakonitosti odrejenih prikritih preiskovalnih ukrepov, čeprav je že Okrožno sodišče v Murski Soboti v zadevi I K 36751/2014 pravnomočno ugotovilo, da je preiskovalni sodnik dr. J. Ž. kršil nepristranskost pri odrejanju prikritih preiskovalnih ukrepov zoper obdolženega F. K. Obdolženčeva obramba ta sklop uveljavljenih kršitev sklene z navedbo, da je podan resen in razumen dvom v zagotavljanje „uresničevanja procesnih jamstev sodnice A. T., zaradi njenega ravnanja pa je omajano tudi obdolženčevo zaupanje v njeno nepristranskost pri sojenju v tej zadevi“.

5. Trditve, ki se nanašajo na pristranskost dela preiskovalne sodnice A. T., Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za prenos krajevne pristojnosti izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru, ne more upoštevati. V skladu z določbo prvega odstavka 42. člena ZKP je namreč odločanje o izločitvi sodnika pridržano predsedniku sodišča. V obravnavani zadevi je iz podatkov kazenskega spisa razvidno, da je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom Su 281/2019 z dne 15. 4. 2019 zahtevo zagovornice obdolženega F. K. za izločitev preiskovalne sodnice A. T. zavrnila. Zoper navedeno odločbo je obdolženčeva obramba vložila pritožbo, o kateri pa Višje sodišče v Mariboru še ni odločilo, ker je menilo, da je treba kazenski spis najprej predložiti Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zaradi odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru (dopis Višjega sodišča v Mariboru Okrožnemu sodišču v Mariboru z dne 27. 5. 2019).

6. Drugi sklop trditev v predlogu za prenos krajevne pristojnosti se po vsebini nanaša na dvom v nepristranskost sojenja v obravnavani zadevi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Sem sodijo navedbe predloga, da se je sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru, ki v obravnavani zadevi nastopa v procesni vlogi priče, udeležil povolilnega srečanja ob izvolitvi novega župana, njegovo ravnanje pa je bilo s strani Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu označeno za ravnanje, ki je „v nasprotju z načelom nepristranskosti“, da je preiskovalna sodnica A. T. kolegica sodnika dr. J. Ž., da oba opravljata sodniško službo na Okrožnem sodišču v Mariboru, zato obdolžencu pred tem sodiščem ne more biti zagotovljeno pošteno sojenje, upoštevaje, da mu je bila zaradi predhodnih ravnanj sodnika dr. J. Ž. odvzeta pravica do poštenega in nepristranskega sojenja, ter da bo preiskovalna sodnica A. T. želela zaščititi svojega kolega sodnika dr. J. Ž. Tudi teh trditev, ki se po vsebini nanašajo na dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, Vrhovno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP ne more presojati. Odločanje o teh navedbah bi namreč pomenilo poseg v zakonsko določeno pristojnost Višjega sodišča v Mariboru, ki je edino pristojno odločati o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrožno sodišče znotraj svojega sodnega območja. Vrhovno sodišče je namreč že v sklepu I Kr 20639/2017 z dne 27. 6. 2019 presodilo, da lahko Vrhovno sodišče prenese pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja višjega sodišča samo v primeru, če je predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljen glede pomislekov, ki se nanašajo na odločanje višjega sodišča. Na sodnem območju Višjega sodišča v Mariboru so poleg Okrožnega sodišča v Mariboru, tudi Okrožna sodišča v Slovenj Gradcu, Ptuju in Murski Soboti (116. člen Zakona o sodiščih - ZS), glede katerih pa vložnica ne navaja razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v izvedbo kazenskega postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na eno od teh sodišč. Vrhovno sodišče tako ni skupno neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu krajevne pristojnosti na druga sodišča znotraj sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru.

7. Tretji sklop trditev v predlogu pa predstavljajo očitki o pristranskosti odločanja pred Višjim sodiščem v Mariboru. Te navedbe je Vrhovno sodišče, kot skupno neposredno višje sodišče, dolžno presoditi.

8. Obdolženčeva zagovornica predlog za prenos pristojnosti izven sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru utemeljuje z naslednjimi očitki: – personalni svet Višjega sodišča v Mariboru odloča in bo tudi v prihodnosti odločal o uspešnosti sodnika dr. J. Ž., zaradi česar imajo nekateri višji sodniki že izoblikovano stališče o njegovem delu; - v zvezi z izločitvijo dr. J. Ž. so v sodnih senatih sodelovali vsi višji sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, pri tem pa so ravnali v nasprotju s kasnejšo odločitvijo Vrhovnega sodišča, oziroma v nasprotju z nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča; - po obdolženčevem prepričanju ima dr. J. Ž., kot bivši agent Službe državne varnosti in aktualni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru, tako močan vpliv na višje sodnike kazenskega oddelka v Mariboru, da so ti podprli in sprejeli odločitve Okrajnega oziroma Okrožnega sodišča v Mariboru, ki so bile obdolžencu v škodo, kar je kasneje ugotovilo tudi Vrhovno sodišče; - obdolženec je še vedno aktiven v politiki, sodniki, ki so tudi občani Maribora, pa imajo izoblikovano politično prepričanje in so na volitvah lahko podprli obdolženčevega protikandidata.

Obdolženčeva zagovornica uveljavljane okoliščine sklene z navedbo, da Višje sodišče v Mariboru zaradi opisanih ravnanj pri obdolžencu ne vzbuja zaupanja v poštenost sojenja in ne zagotavlja videza nepristranskosti sodnega odločanja v tej zadevi. Izrecno poudari še, da se je pri obdolžencu ustvaril velik dvom v nepristranskost sodnikov kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, ki je utemeljen predvsem na okoliščini, da je bilo zoper njega v preteklosti že pravnomočno zaključenih več kot 20 kazenskih postopkov, Vrhovno sodišče pa je razveljavilo tudi dve odločitvi Višjega sodišča v Mariboru.

9. Trditev predloga, da personalni svet Višjega sodišča v Mariboru odloča in bo tudi v prihodnje odločal o uspešnosti sodnika dr. J. Ž., ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Personalni sveti pri višjih sodiščih izdelujejo ocene sodniške službe sodnikov sodišč nižje stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 31. člena Zakona sodniški službi (ZSS). Stališče, da ta okoliščina predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti bi v praksi pomenila, da višji sodniki, ki so kot člani personalnega sveta ocenjevali delo sodnika nižje stopnje, v nobeni zadevi ne bi mogli odločati o pritožbi zoper sodno odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal sodnik, ki je bil z njihove strani ocenjevan. Takšno stališče ni le absurdno, temveč je v nasprotju z namenom, ki je zakonodajalca vodil pri določitvi ocenjevanja sodnikov.

10. Trditve v predlogu, da so bili vsi višji sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru v drugih zadevah zoper obdolženega F. K. seznanjeni z zahtevo njegove obrambe za izločitev sodnika dr. J. Ž., pa tej zahtevi niso ugodili, temveč so ravnali v nasprotju s kasnejšo odločitvijo Vrhovnega sodišča oziroma z nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča, po vsebini predstavlja izražanje nezadovoljstva obdolženca z odločitvami sodnikov v drugih zadevah. V zvezi s podobnimi navedbami je Vrhovno sodišče že v številnih svojih odločbah1 zavzelo stališče, da nezadovoljstvo stranke s preteklimi odločitvami sodišča, oziroma zavzetimi pravnimi mnenji ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP.

11. Trditev predloga, da ima sodnik dr. J. Ž. kot bivši agent Službe državne varnosti in sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru tako močan vpliv na višje sodnike kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, da so ti v škodo obdolženega F. K. podprli vse odločitve Okrajnega oziroma Okrožnega sodišča v Mariboru, je nesubstancirana, oziroma posplošena do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Zgolj subjektivno prepričanje obdolženca, da so zanj neugodne odločitve Višjega sodišča v Mariboru v drugih kazenskih zadevah posledica povezave med dr. J. Ž., ki v obravnavanem postopku nima vloge stranke postopka, oziroma ne vodi postopka zoper obdolženega F. K., posledica njegovega vpliva na sodnike pritožbenega sodišča, ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti izven Višjega sodišča v Mariboru. Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča sprejeto stališče, da so višji sodniki, tako kot vsi ostali sodniki v Republiki Sloveniji, pri odločanju vezani na Ustavo, zakone in svojo vest, ter da zgolj običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.2

12. Prav tako je neizkazana in posplošena trditev predloga, da imajo nekateri sodniki, ki so občani Maribora, izoblikovano politično prepričanje, ki jih je vodilo do tega, da so na lokalnih volitvah podprli obdolženčevega protikandidata za župansko mesto. Koga je sodnik, ki ima enako volilno pravico kot vsak drug polnoletni državljan Republike Slovenije, v zasebnosti volilne kabine podprl za opravljanje določene javne funkcije, pač ne more biti okoliščina, ki bi vplivala na videz nepristranskosti sojenja tega sodnika. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da lahko stranka z ugibanjem o tem, koga je posamezen sodnik volil, doseže izločitev vseh sodnikov v Republiki Sloveniji.

13. Presojo o tem, pred katerim sodiščem na območju Republike Slovenije bo zoper obdolženca potekal kazenski postopek, je opravil že zakonodajalec z uzakonitvijo temeljnega pravila, da je za sojenje pristojno sodišče, na območju katerega je bilo storjeno kaznivo dejanje (forum delicti commissi). Izjemo od tega pravila med drugim predstavlja določba prvega odstavka 35. člena ZKP, s katero je zakonodajalec sodni veji oblasti (konkretno neposredno višjemu sodišču) prepustil odločitev, da lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Lažja izvedba postopka izhaja iz načela ekonomičnosti kazenskega postopka in temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za procesne udeležence, kot pa pristojno sodišče.3 Širše polje presoje, kdaj prenesti krajevno pristojnost na drugo stvarno pristojno sodišče, pa je zakonodajalec sodni veji oblasti prepustil s pomensko odprto določbo, „če so za to podani drugi tehtni razlogi“. Kateri so ti „drugi tehtni razlogi“ namreč zakon ni določil, temveč je presojo o tem prepustil sodni veji oblasti. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti med drugim podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

14. Pomemben element pravice do nepristranskega sojenja je med drugim zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Iz pravice do nepristranskosti sojenja izhaja zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani tako imenovani objektivni videz nepristranskosti. Tudi v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) se za presojo nepristranskosti uporablja subjektivno – objektivni test. ESČP konvencijski pravici do nepristranskega sojenja pripisuje velik pomen, saj gre za pravico, ki v demokratični družbi odločilno prispeva k ustrezni stopnji zaupanja javnosti v delo sodišč.4 Pri odločanju ESČP je torej pomemben tudi (in predvsem) videz nepristranskosti.5 V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. V zadevah Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016 je ESČP presodilo, da zlasti v manjših državah, z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih zahtevajo celo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. 15. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča6 je razvidno, da Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč jih je vložnik dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti. Takšno stališče pa ne pomeni, da Vrhovno sodišče pri odločanju o prenosu krajevne pristojnosti ne bi smelo upoštevati notorno znanih dejstev, oziroma okoliščin, ki so v slovenskem pravnem prostoru splošno znane.

16. V obravnavani zadevi, kot že rečeno, vložnica izrecno opozarja, da pred Višjim sodiščem v Mariboru ne bo zagotovljen (objektivni) videz nepristranskosti sojenja, okoliščin v zvezi s tem pa, razen s posplošenimi trditvami, podrobneje ne konkretizira. Vendar pa je imelo Vrhovno sodišče pri odločanju o tej zadevi pred očmi, da je za zagotovitev poštenega postopka bistveno, da je sodnik pri izvrševanju sodniške funkcije neodvisen od zakonodajnega telesa, izvršilnoupravnih organov, sodne oblasti (tako imenovana notranja sodniška neodvisnost) ter končno od družbe oziroma pričakovanj in pritiskov javnosti.7 Le s popolno neodvisnostjo sodstva od vseh navedenih dejavnikov pri odločanju v konkretni zadevi, je mogoče doseči temeljna cilja kazenskega postopka: razločevanje krivih od nedolžnih in spoštovanje človekovega dostojanstva, ki se uresničuje z zagotavljanjem temeljnih procesnih jamstev obdolženca.8

17. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi kumulativno podanih več okoliščin, ki otežujejo sojenje na območju sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru in utegnejo vplivati na videz nepristranskosti odločanja Višjega sodišča v Mariboru. Kot je Vrhovno sodišče poudarilo že v sklepu I Kr 55384/2011 z dne 9. 7 2019, je bil obdolženec kot dolgoletni župan Mestne občine Maribor močno vpet v lokalno okolje, zoper obdolženca so se pred sodišči, ki imajo sedež na območju Višjega sodišča v Mariboru, vodili številni kazenski postopki, ki so se v pretežni meri nanašali na njegovo delovanje v okviru županske funkcije. To je imelo za posledico, da so kazenski postopki zoper obdolženca in z njimi povezano dogajanje v lokalnem okolju vzbudili veliko pozornost in pričakovanja javnosti. Pri odločitvi za prenos krajevne pristojnosti izven sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ni mogoče spregledati dejstva, da tudi v obravnavani zadevi Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije obdolžencu očita storitev kaznivih dejanj, ki naj bi ju storil kot župan Mestne občine Maribor pri pridobivanju sredstev za obnovo lutkovnega gledališča v Mariboru. K pregretosti lokalnega okolja, v katerem poteka odločanje o uvedbi kazenske preiskave zoper obdolženega F. K., brez dvoma prispeva tudi odločitev Državnega zbora, ki je na zahtevo Državnega sveta, odredil parlamentarno preiskavo o „odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika F. K.“. Zahteva za uvedbo omenjene preiskave je bila namreč predmet obširnega medijskega poročanja ter strokovnih razprav.9

18. Vse navedene okoliščine lahko vplivajo na zaupanje, ki ga mora sodišče z vidika videza nepristranskosti uživati pri obdolžencu in povprečno razumni javnosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je namreč treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru in nižjih sodišč z njegovega območja, temveč, upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve, prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote. Avtoriteta sodstva je namreč tesno povezana prav z zaupanjem javnosti, saj njena vzpostavitev pomeni vzpostavljanje vladavine prava v očeh demokratične javnosti. Zaupanje javnosti v pravilnost sodnih odločitev namreč v veliki meri temelji prav na zaupanju v samo inštitucijo, ki te odločitve sprejema, zato je logična posledica pomanjkanja tega zaupanja dvom v pravilnost sprejetih odločitev.10 Sodstvu, ki se je razvilo iz spoznanja ljudi, da je treba spor rešiti racionalno, ob upoštevanju tistega, kar se je zgodilo, in splošnih predstav o tem, kaj je prav in pravično,11 je namreč oblast podeljena prav na podlagi zaupanja, da bo s svojimi odločitvami zagotovilo vladavino prava ter čim hitreje reševalo spore, ki mu bodo predloženi v odločanje.

C.

19. Glede na navedeno, je v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče za odločanje o tej kazenski zadevi določilo stvarno pristojno sodišče z območja drugega pritožbenega sodišča, in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani.

1 Primerjaj na primer odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Ips 52779/2014 z dne 24. 5. 2018, I Kr 5961/2013 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013 z dne 17. 5. 2016 ter številne druge. 2 Primerjaj na primer odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 21870/2014 z dne 27. 11. 2014, I Kr 12015/2014 z dne 11. 12. 2014, I Kr 38981/2016 z dne 29. 11. 2018 in številne druge. 3 Primerjaj Horvat Š. (2004): Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, stran 83. 4 Glej na primer odločbo Castillo Algar proti Španiji z dne 28. oktobra 1998. 5 Temeljna odločba ESČP v zvezi z videzom nepristranskosti je sodba v zadevi De Cubber proti Belgiji z dne 26. oktobra 1984, v kateri je ESČP poudarilo, da so pri sojenju pomembne tudi zunanje pojavnosti (appearances). 6 Primerjaj na primer sklepe I Kr 1244/2012 z dne 14. 1. 2016, I Kr 17747/2016 z dne 16. 6. 2016, I Kr 21363/2016 z dne 14. 7. 2016 in številne druge. 7 Enako tudi Pavčnik M. (2017): Iskanje opornih mest, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana, str. 133 do 147. 8 Podrobneje o tem glej Vavken L. (2018): Kazenski postopek – sredstvo za iskanje objektivne ali subjektivne stvarnosti?, Zbornik 11. Konference kazenskega prava in kriminologije, LEXPERA, GV Založba, stran 57 do 85. 9 Glej na primer Ferilnc A. (2019): Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti, Pravna praksa, št. 26, stran 6 do 7. 10 Smiselno enako tudi Kerševan E. (2013): Spoštovanje prava in spoštovanje avtoritete sodstva, Država in moralnost, Inštitut nove revije, Zavod za humanistiko, Ljubljana, str. 74-75. 11 Primerjaj Kranjc J. (2008): Dva talenta zlata za tistega, ki bo sodil najbolj pravično, Naši dnevi, GV Založba, str. 20