Jedro

Sklepa o plačilu denarne kazni, ki je bila stranki zagrožena s sklepom, ki je že postal pravnomočen, ni mogoče izpodbijati zaradi višine denarne kazni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep tržne inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana št. ... z dne ... s katero je odločila, da mora tožeča stranka plačati denarno kazen v višini 100.000,00 SIT, ki ji je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe tržnega inšpektorata uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, št. ... z dne ..., v roku 5 dni po vročitvi tega sklepa in da, če bo tožeča stranka še nadalje opravljala trgovinsko dejavnost v prodajalni brez dovoljenja Sekretariata za gospodarstvo občine Ljubljana-Center, bo kot prisilni ukrep izvršbe opravljeno pečatenje delovnih priprav ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe. V obrazložitvi navaja, da je bilo pri kontrolnem pregledu mestne tržne inšpekcije dne 10. in 17.9.193 v prodajalni na drobno ugotovljeno,da tožeča stranka še vedno opravlja dejavnost, ne da bi si pridobila dovoljenje pristojnega upravnega organa, zato je bil uporabljen in zagrožen najstrožji prisilni ukrep. Glede na določbo 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožena stranka ni mogla upoštevati pritožbenih razlogov, ker se le-ti nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, ne pa na samo izvršbo, ki je predmet tega postopka. Tožena stranka tudi ugotavlja, da je pritožbena navedba, da tožeča stranka ni prejela sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 28.5.1993, ki je bil podlaga za izpodbijani sklep o izrečeni denarni kazni, neutemeljena, saj je vročitev tega sklepa razvidna iz PTT povratnice na kateri tožeča stranka potrjuje sprejem navedenega sklepa. Sklep o izrečeni denarni kazni temelji na 2. odstavku 286. člena ZUP, denarna kazen 100.000,00 SIT, ki je bila zagrožena pa po 12. členu zakona valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št. 55/92).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da sklepa z dne 28.5.1993 ni prejela. Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe, ki temelji na povratnici podpisani 28.5.1993, pri tem pa se sklicuje na sklep, izdan istega dne, je jasno, da si je tožena stranka vročitev predstavljala na samo njej lasten način, saj je fizično nemogoče opraviti vročitev na dan izdaje sklepa. Ker tožeča stranka ni sprejela omenjenega sklepa in niti ne ve, na kaj naj bi se ta nanašal, ni imela možnosti izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon daje. Izvršba temelji na neupravičenem sklepu, saj je jasno, da nevročen sklep ne more postati izvršljiv. Iz napadenih odločb ni razvidno, zakaj je upravni organ zaključil, da je tožeči stranki potrebno izreči najvišjo kazen, ki jo zakon predvideva, nenavadno pa je tudi, da je kaznovana tožeča stranka, hkrati pa upravni organ ne izda dovoljenja za opravljanje dejavnosti, čeprav je že zdavnaj vložila vlogo za izdajo dovoljenja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožba ni utemeljena.

Na podlagi zbranih podatkov v spisih je sodišče presodilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in odločila v skladu z veljavnimi predpisi. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožeča stranka prejela sklep z dne 28.5.1993, saj je vročitev, tako kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, razvidna, iz PTT povratnice, pri čemer pa ne drži trditev tožeče stranke, da tožena stranka v odločbi navaja, da naj bi tožeča stranka sklep prejela 28.5.1993, torej tistega dne, ko je bil izdan. Iz povratnice je razvidno, da ga je prejela 9.6.1993. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, ki se nanaša na višino denarne kazni, saj je bila višina zagrožene kazni, določena že s sklepom z dne 28.5.1993, ki je bil v času izdaje sklepa z dne 30.9.1993 že pravnomočen.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).