Jedro

Čeprav iz listinske dokumentacije, povezane z zasegom prepovedane droge, izhaja, da je bila obdolžencu ob hišni preiskavi, zasežena relativno majhna količina prepovedane droge konoplje, ki je primerna za uživanje, se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, da vseeno gre za tako količino, ki presega potrebe povprečnega uživalca prepovedane droge konoplje.

Izrek

I. Pritožba zagovornikov obdolženega J. M. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega J. M. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 18431/2017 z dne 3. 2. 2021 obdolženega J. M. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je ob uporabi omilitvenih določil druge alineje 50. člena ter tretje točke 51. člena KZ-1 določilo kazen deset mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ga je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, medtem ko nagrada in potrebni izdatki pooblaščenega zagovornika bremenijo zastopanega. Po petem odstavku 186. člena je sodišče prve stopnje obdolženemu odvzelo prepovedano drogo, in sicer 60,67 gramov konoplje, po prvem odstavku 73. člena KZ-1 pa mu je odvzelo še tri kovinske mlinčke, plastični prozorni mlinček, baterijski mlinček, digitalno tehtnico, elektronsko tehtnico ter denar v znesku 255,00 EUR (v apoenih 7x5,00 EUR, 16x10,00 EUR, 3x20,00 EUR), kar mu je bilo vse zaseženo 28. 4. 2017. 2. Zoper takšno sodbo so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti vseh obtožb, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb je v ponavljanju zagovora, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj je prepovedano drogo hranil za lastno uporabo, saj sta bila z njegovim bratom redna uživalca konoplje. Poleg tega so bili od zasežene prepovedane droge za uživanje primerni samo posušeni vršički konoplje, količina katerih nikakor ni zadoščala za prodajo, medtem ko posušeni listi konoplje niso bili primerni ne za uživanje ne za prodajo, ampak jih je obdolženec uporabljal le za kuhanje čaja.

5. Pritožnikom ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa argumentirano in zanesljivo zaključilo, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče se zato sklicuje na ustrezne razloge izpodbijane sodbe, s katerimi v celoti soglaša. 6. Sodišče prve stopnje je svoje sklepne ugotovitve in oceno, da je obdolženec prepovedano drogo v očitani količini hranil z namenom prodaje izčrpno, prepričljivo in razumno utemeljilo na podlagi ugotovitev celotnega dokaznega postopka, ki je brez dvoma pokazal, da je obdolženec na svojem domu z namenom prodaje neupravičeno hranil vsaj 60,67 gramov prepovedane droge konoplje, primerne za uživanje. Sodišče prve stopnje je pri tem v razlogih izpodbijane sodbe navedlo ustrezne razloge o tem, zakaj zagovoru obdolženca, da je prepovedano drogo hranil za lastne potrebe, ni sledilo. Podlago za to je namreč imelo v listinski dokumentaciji, to je v poročilu o opravljeni hišni preiskavi, zapisniku o preiskavi stanovanja in drugih prostorov ter poročilih o kriminalistično tehničnih ugotovitvah Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL), prav tako pa je svoje zaključke pravilno utemeljilo tudi na podlagi vsebine najdenih SMS sporočilih na zaseženem telefonu ter izpovedbah zaslišanih prič M. H., dr. T. G. in U. Š., vsebino katerih je ustrezno povzelo v razlogih izpodbijane sodbe.

7. Čeprav iz listinske dokumentacije, povezane z zasegom prepovedane droge, izhaja, da je bila obdolžencu ob hišni preiskavi, zasežena relativno majhna količina prepovedane droge konoplje, ki je primerna za uživanje, se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, da vseeno gre za tako količino, ki presega potrebe povprečnega uživalca prepovedane droge konoplje. Utemeljeno je sledilo izpovedbam prič dr. T. G. in U. Š., ki sta skladno pojasnila, koliko prepovedane droge konoplje je potrebno za en "joint," to je 0,5 g do 1 g (kar je smiselno potrdil tudi obdolženčev brat), kar pomeni, da bi zasežena količina zadostovala za 120 do 60 "jointov". Obe priči sta tudi prepričljivo in argumentirano pojasnili, da je vseh 60,67 gramov prepovedane droge konoplje po obtožbi primerno za uživanje, tudi najdeni posušeni listi prepovedane droge konoplje. Pritožniki namreč v pritožbi ponovno neutemeljeno polemizirajo, da del zasežene prepovedane droge predstavljajo posušeni listi konoplje v količini 50 gramov, ki zaradi majhne vrednosti THC niso primerni za uživanje, zato ta količina po njihovem mnenju v opisu kaznivega dejanja sploh ne bi smela biti zajeta. S takim stališčem se ob upoštevanju izpovedb navedenih prič ni mogoče strinjati. Sicer pa je v uveljavljeni sodni praksi1 sprejeto stališče, da je konoplja kot rastlina prepovedana v celoti (rastlina, smola, ekstrakti in tinkture). Količina THC v njej ni relevantna, saj kazenska zakonodaja, Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog ne zahtevajo posebnega razmerja psihotropnih substanc. Zato se ob upoštevanju navedenega in da po izpovedbah prič dr. T. G. in U. Š. prepovedana druga sčasoma izgublja na kvaliteti, se zaključek sodišča prve stopnje, da je bila zaseženih 60,67 gramov prepovedane droge konoplje namenjen nadaljnji prodaji, pokaže kot pravilen in utemeljen, saj bi čez čas droga lahko postala neuporabna, pritožniki pa s pritožbenimi navedbami, s katerimi poskušajo prepričati v nasprotno, ne morejo uspeti. Poleg tega pa so bili ob hišni preiskavi obdolžencu zaseženi tudi pripomočki, ki kažejo na namen nadaljnje prodaje (pet mlinčkov in dve tehtnici) in celo denar v manjših apoenih, kar je tipično za preprodajalce prepovedanih drog, kot je to prvostopenjsko sodišče v točkah 10 in 11 tehtno pojasnilo.

8. Da se je obdolženec ukvarjal s prodajo prepovedane droge, izhaja tudi iz drugih dokazov, predvsem iz vsebine SMS sporočil oziroma komunikacije obdolženca z številnimi različnimi osebami, ter izpovedbe priče M. H.. Pri tem pritožniki skušajo omajati verodostojnost njegove izpovedbe s sklicevanjem na dejstvo, da je bila priča zaradi prodaje prepovedane droge v Republiki Avstriji obsojena. Take navedbe je s tehtnimi in utemeljenimi razlogi zavrnilo že sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dejstvo, da je bila priča v tujini obsojena zaradi istega kaznivega dejanja, ne more avtomatično pomeniti, da njeni izpovedbi zato ni mogoče slediti, kot to zatrjujejo pritožniki. Priča je obdolženca obremenila takoj, ko je bila prijeta s strani avstrijskih varnostnih organov, pri svoji izpovedbi pa vztrajala ves čas tudi v tem kazenskem postopku, ko je skladno in jasno pojasnjevala okoliščine nakupa prepovedane droge od obdolženca. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde nobenega razloga, zakaj bi priča obdolženca po krivem obremenjevala, še posebej ker je pri svoji izpovedbi vztrajala tudi, ko je že bila pravnomočno obsojena. Res je pri tem priča povedala, da naj bi od obdolženca kupovala tudi drugo prepovedano drogo, kot so XTC tablete in kokain, kar pa ob hišni preiskavi pri obdolžencu ni bilo najdeno, vendar to njene verodostojnosti z ničemer ne omaje, kot si to napačno razlagajo pritožniki. Hišna preiskava pri obdolžencu je bila namreč opravljena na podlagi pričine izpovedbe ob prijetju, ko je avstrijskim varnostnim organom že ob prijetju povedala, da je prepovedano drogo kupovala od obdolženca, tudi konopljo. Zato je najdba prepovedane droge pri obdolžencu, pa čeprav samo konoplje, njeno izpovedbo zgolj utrdila. Nadalje poskušajo pritožniki omajati verodostojnost izpovedbe priče še z navajanjem, da ne obstojijo nobeni dokazi o komunikaciji med pričo in obdolžencem. Priča je v zvezi s tem pojasnila, da je z obdolžencem komunicirala preko posebne aplikacije "Snapchat." Vendar gre pri tem za tako aplikacijo, za katero je znano, da lahko njeni uporabniki povsem enostavno zbrišejo vso komunikacijo, zato so pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena.

9. Poleg tega pa, kot že zgoraj omenjeno, obdolženčeva dejavnost prodaje prepovedanih drog izhaja tudi iz vsebine številnih SMS sporočil, ki so bili najdeni na telefonu, ki je bil obdolžencu zasežen ob hišni preiskavi. Sodišče prve stopnje je nekaj od teh številčnih (več kot 17.000) sporočil tudi povzelo in nato v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe argumentirano zaključilo, da iz njihove vsebine, izhaja tipično izrazoslovje prodajalcev in odjemalcev prepovedane droge, ki v medsebojni komunikaciji zaradi težje sledljivosti raje uporabljajo kratka sporočila, šifre, besedne zveze in simbole. Pritožniki na tem mestu ponovno zatrjujejo, da obdolženec na določena sporočila ni odgovoril, kar po njihovi oceni ne more dokazovati storitve očitanega kaznivega dejanja. Take navedbe je utemeljeno zavrnilo že prvostopenjsko sodišče v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je pravilno poudarilo, da neodzivnost na prejet SMS še ne dokazuje, da droge ni prodal. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi v celoti strinja, še posebej ob upoštevanju, da je obdolženec v številnih drugih primerih vzpostavil komunikacijo z odjemalci in da se je še v dnevih pred opravljeno hišno preiskavo z njimi dogovarjal za prodajo prepovedane droge.

10. Tako ob upoštevanju vsega navedenega drugačen zaključek, da je obdolženec zaseženo prepovedano drogo konopljo v količini vsaj 60,67 gramov hranil z namenom prodaje, izkustveno ni mogoč in logičen, vsa pritožbena izvajanja v tej smeri pa neutemeljena. Ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 386. člena ZKP izpodbijano sodbo preizkusilo tudi v odločbi o izrečeni kazenski sankciji, zaradi v pritožbi uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in višine kazenske sankcije, ter obdolžencu zaradi obstoja posebnih olajševalnih okoliščin (mladost ob storitvi kaznivega dejanja ter relativna majhna zasežena količina prepovedane droge) ob uporabi omilitvenih določil po drugi alineji 50. člena in tretje točke 51. člena KZ-1 utemeljeno izreklo kazensko sankcijo opozorilne narave, to je pogojno obsodbo, z ustrezno določeno enotno kaznijo zapora in preizkusno dobo, zato je ne gre spreminjati v njegovo korist. 12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi zagovornikov obdolženca odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

13. Iz istih razlogov, kot že sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).

1 Prim.: sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 32478/2016 z dne 28. 1. 2021.