Jedro

Če iz sporazuma o zastavni pravici, sklenjenega po 251.c členu ZIP ni nedvomno razvidna višina in zapadlost terjatve, je pred dovolitvijo izvršbe s prodajo nepremičnin to potrebno s strankama razjasniti.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru.

Stroški ugovornega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Na podlagi sporazuma o zastavni pravici in sklepa z dne 31.7.1995 I R 655/95 je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo z ocenitvijo in prodajo dolžnikovih nepremičnin vl. št. 49 k.o. ..., zaradi izterjave glavnice 32.519.057,20 SIT z nadaljnjimi obrestmi kot jih določa pogodba o revolving kreditu z dne 25.7.1995, ter izvršilnih stroškov.

V ugovoru dolžnik zatrjuje, da navedeni sporazum ni primeren izvršilni naslov, ker nima sestavin v smislu 21. člena ZIZ.

Terjatev, ki jo v sklepu o izvršbi ugotavlja sodišče, ni ista kot v izvršilnem naslovu. Pogoji, na katere se sklicujeta predlog za izvršbo in sklep o izvršbi, ki naj bi bili razvidni iz pogodbe, pa v njej niso določeni. Iz pogodbe izhaja, da je za kredit v višini 19.542.335,70 SIT končni rok plačila 22.7.2000, iz nadaljnjih pogodbenih določil pa je razvidno, da niso določeni roki za vračanje posojila, pač pa le zadnji rok za njegovo vračilo. Terjatev torej še ni zapadla. Tudi obresti, določene v sklepu niso pravilne, saj tečejo od vložitve predloga zakonite zamudne obresti in ne obresti, določene v pogodbi, ki so višje od zakonitih. Končno dolžnik ugovarja še višini določenih stroškov, kakor tudi obrestnemu izreku v zvezi z nadaljnjimi izvršilnimi stroški, saj obresti tečejo šele od nastanka teh stroškov, ne pa od izdaje sklepa. Sklep o izvršbi naj se torej razveljavi in predlog zavrže. V odgovoru na ugovor upnik poudarja, da po sporazumu, sklenjenem na sodišču dne 31.7.1995, ki je izvršilni naslov, upnik lahko zahteva plačilo celotnega zneska, če dolžnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti. Ugovor naj se zato zavrne.

Na upnikov oddgovor je dolžnik odgovoril ter še opozoril, da je dovoljena prodaja zaščitene kmetije, ki ni v pravnem prometu in je po 32. ter 241. členu ZIZ izvzeta iz izvršbe.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.4.2000 izreklo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen in ga zato po določilu 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo višjemu sodišču v odločitev kot o pritožbi.

Glede na dosedanje podatke v spisu pritožbeno sodišče o utemeljenosti ugovora ne more presoditi. Navedeni prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora je zato razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v vnovično odločitev, potem ko bo na naroku s strankama razjasnilo v ugovoru našteta vprašanja.

Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je znesek v sporazumu z dne 31.7.1995, I R 655/95 kot podlagi sklepa o vknjižbi zastavne pravice z dne 4.8.1995 navedene glavnice, različen od zneska v sklepu o izvršbi. Najmanj dvomljivo pa je tudi, glede na vsebino kreditne pogodbe (A3), na katero se sporazum kot izvršilni naslov (251.f člen ZIP) sklicuje, ali je terajtev že zapadla. Pojasniti bo torej potrebno temeljni vprašanji o višini in zapadlosti izterjevanega dolga, nato pa o ugovoru ponovno odločiti, tudi ob upoštevanju dolžnikovega opozorila o teku zamudnih obresti od izvršilnih stroškov.