Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka izvedbo naroka izrecno zahtevala. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker pa je sodišče prve stopnje zaradi nezadostne trditvene podlage tožene stranke v zvezi z dejstvi, ki naj bi se dokazovala z zaslišanjem predlaganih prič, te dokaze pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, višje sodišče, kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 97375/2012 z dne 4. 7. 2012 v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 203,33 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR – 1. odstavek 443. v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih lahko sodišče odloči brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP). Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v vlogi z dne 6. 2. 2013 (prvi pripravljalni spis) izvedbo naroka izrecno zahtevala. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična (1). Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nezadostne trditvene podlage tožene stranke v zvezi z dejstvi, ki naj bi se dokazovala z zaslišanjem predlaganih prič, te dokaze pravilno in utemeljeno zavrnilo. Pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP (1. odstavek 450. člena, 451. in 452. člen) na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke. Ker izvedba naroka v sporih majhne vrednosti ni sama sebi namen, sodišče pa v obravnavanem primeru na njem ne bi izvajalo dokazov niti sprejemalo navedb pravdnih strank, višje sodišče, kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.

6. Nadalje ni podana kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo z navedbami, da je sodba v nasprotuje sama s seboj, ker na eni strani ugotavlja, da je tožena stranka podatke sama dopolnjevala, na drugi pa, da je terjatev tožeče stranke po višini utemeljena, smiselno uveljavlja pritožnik. Omenjeni ugotovitvi namreč nista nasprotujoči. Kljub ugotovitvi, da je tožena stranka podatke dopolnjevala, slednja ni podala trditev o tem kakšna škoda ji je s tem nastala oziroma koliko manjvredna je bila zato tožnikova storitev. Iz njenih trditev, da je pri tožniku naročila storitev „po meri naročnika“, pri čemer je natančno specificirala svoje zahteve, tožeča stranka pa ji ni dostavila takšnega nabora podatkov, izhaja, da je tožnik svojo obveznost sicer izpolnil (podatke je dostavil), a z napakami (ti niso obsegali vsega, kar je želela tožena stranka). Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, mora naročnik v takšnih primerih, če se želi izogniti plačilu, ravnati na ustrezen (točno določen) način. Tako mora grajati napake, uveljaviti jamčevalne zahtevke in/ali odstopiti od pogodbe. Ker je tožena stranka v zvezi z uveljavljanjem napak podala preskopotrditveno podlago (2), je sodišče prve stopnje njen ugovor pravilno zavrnilo. Drugih razlogov, zakaj naj tožnikova terjatev po višini ne bi bila utemeljena, tožena stranka ni podala.

7. Pri tem višje sodišče še pripominja, da podlaga za plačilo ni samo naročilo storitve oziroma odprtje datoteke z neuporabnimi podatki (kot napačno izpostavlja pritožba). Takšno podlago predstavljajo s strani tožene stranke sprejeta ponudba, iz katere je razvidno kakšne podatke se je zavezala posredovati tožeča stranka (priloga A6), s strani tožnika izpolnjena obveznost (posredovanje podatkov ter omogočanje dostopa do GVIN baze podatkov) in pomanjkanje toženčeve aktivnosti (odsotnost trditev glede odstopa od pogodbe in pomanjkljive trditve glede grajanja napak ter uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov).

8. Tudi trditve, da je tožeča stranka vedela, kaj je tožena dejansko naročila in je slednjo zavedla z nepravimi in neuporabnimi podatki, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Iz njih izhaja, da naj bi tožeča stranka toženo prevarala (3). V takšnih primerih lahko osleparjena stranka zahteva razveljavitev pogodbe (1. odstavek 49. člena Obligacijskega zakonika). To pa lahko stori le s posebno tožbo. Zgolj ugovor ne zadošča. 9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala navedb o odstopu od pogodbe in da ni ugovarjala zapadlosti računov. Navedbe, da naj bi zapadlost grajala ob zavrnitvi računov in hkrati tožečo stranko tudi opozorila na možnost odstopa od pogodbe, so nedovoljene pritožbene novote (1. odstavek 337. člena ZPP).

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so pomembne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da niso podani niti izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

12. Skladno s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločal sodnik posameznik.

(1) Sodišče mora postopek voditi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, pri tem pa mora onemogočiti vsako zlorabo procesnih pravic (načelo ekonomičnosti, 11. člen ZPP).

(2) Ni povedala kdo, kdaj in komu naj bi napake grajal (zgolj navedba, da so bile večkrat grajane po telefonu ne zadošča, saj iz nje ni mogoče razbrati niti, ali so bile storitve grajane v zakonskem roku). Prav tako ni podala navedb o tem ali je tožniku določila primeren rok za odpravo napak (1. odstavek 637. člena OZ) in o tem kakšno vrednost ima delo, kljub napakam (649. člen OZ).

(3) O prevari govorimo, če ena stranka povzroči zmoto druge ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k storitvi pogodbe (1. odstavek 49. člena OZ).