Jedro

Prenašanje pohištva je enostavno delo, za katerega ni potrebno posebno izobraževanje ali usposabljanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. V prvem sojenju je bil umaknjen tožbeni zahtevek zoper tedanjo tretjo toženko Z. d.d., L., tožbeni zahtevek zoper sedanjega toženca in zoper tedanjega drugega toženca K. d.o.o., L., pa je bil zavrnjen. Prvostopenjska sodba zoper sedanjega toženca je bila razveljavljena, v ponovljenem postopku pa je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zoper toženca ponovno zavrnilo. V zvezi s škodnim dogodkom z dne 3. 2. 1997, ko se je tožnik poškodoval pri selitvi pohištva v upravni stavbi toženca, je razsodilo, da ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke in ne njena objektivna ali krivdna odgovornost. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Razveljavilo je le odločitev o pravdnih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja „vse pritožbene razloge, zlasti zmotno uporabo materialnega prava“. V reviziji navaja, da je bil poškodovan pri delu, za katerega ni bil usposobljen, pri katerem ni bil ustrezno voden in nadzorovan. Nošenje pisarniških predmetov pri selitvi po stopnicah ne predstavlja enostavnega dela. Tožnik je bil za delo določen sam, nepravilno in neživljenjsko pa je stališče, da bi moral tožnik prositi za pomoč drugega delavca. Glede na izvedensko mnenje je podana vsaj 30 do 40 odstotna soodgovornost tožene stranke za povzročeno škodo.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka brez kakršnekoli konkretne opredelitve in obrazložitve. Vrhovno sodišče nobenih kršitev postopka ne upošteva po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato lahko zaključi samo, da revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan.

7. Tožnik se v reviziji sklicuje tudi na svoje pritožbene trditve, češ da je v pritožbi obširno razložil, zakaj je tožena stranka najmanj soodgovorna za nastalo škodo. Na pritožbene trditve odgovarja pritožbeno sodišče, revizija pa je izredno pravno sredstvo s svojimi posebnostmi, zato revizijsko sodišče obravnava in odgovarja samo na tiste relevantne trditve, ki so navedene in obrazložene v reviziji.

8. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato so neupoštevne vse revizijske trditve, ki spreminjajo, dopolnjujejo ali relativizirajo dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno preizkusilo drugostopenjsko sodišče. Zato so neupoštevne številne trditve v tožnikovi reviziji, ki nasprotujejo dejanskim ugotovitvam ali dodajajo neke splošne ugotovitve ob sklicevanju na izvedenca ali na lastno prepričanje.

9. Sodišči druge in prve stopnje sta ocenili, da ne obstaja odškodninska obveznost tožene stranke, ker ni bilo njenega protipravnega ravnanja oziroma opustitve in ker je tožnik sam povzročil nastanek škode. Dejanske ugotovitve so, da je bil tožnik dne 3. 2. 1997 zaposlen pri pravnem predniku tožene stranke kot klepar. Navedenega dne je sodeloval pri selitvi pohištva v upravni stavbi podjetja. Pri prenašanju 5 do 10 kg težkega fotelja po marmornih stopnicah (s protidrsnimi trakovi) je padel in si poškodoval levo koleno.

10. Sodišči druge in prve stopnje sta presodili, da ni bilo protipravnega ravnanja tožene stranke, pa tudi, da ni njene niti objektivne niti krivdne odgovornosti. Tožnik temu nasprotuje z večkrat ponovljenimi trditvami, da tožnik kot klepar ni usposobljen za prenašanje pohištva, da to ni enostavno delo, da je pri toženi stranki vladal nered in da ni bilo nobenega nadzora. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so te trditve neutemeljene in s strani nižjih sodišč že argumentirano zavrnjene. Tožnik je res usposobljen za kleparja, vendar pa je prenašanje pohištva delo, za katerega ni posebnega izobraževanja ali usposabljanja. Prenašanje 5 do 10 kg težkega fotelja po stopnicah je enostavno delo, ki ga lahko opravlja vsak povprečno skrben človek. Tak se je dolžan prilagoditi konkretni situaciji, torej prilagoditi hitrost gibanja okoliščinam in po potrebi poklicati na pomoč sodelavca. Nasprotno ravnanje je nerazumno in ni v nobeni zvezi s sicer neizkazanimi trditvami o splošnem neredu pri toženi stranki. Na očitke o pomanjkanju nadzora pri delu sta primerno odgovorili nižji sodišči, zahteva po nadzoru v smislu navodil in svetovanja pa je tudi očitno neutemeljena, saj je v nasprotju s stališčem, da je zahteva, da bi bilo treba delavcu dati navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo, pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu (primerjaj sodbo VS RS II Ips 961/2007). Razen neutemeljenih trditev o pomanjkanju nadzora pa tožeča stranka v reviziji ne pojasni, v čem naj bi bila kršitev predpisov o varstvu pri delu in kateri predpis naj bi bil kršen. Vrhovno sodišče glede na navedeno zaključuje, da so neutemeljeni revizijski očitki zmotne uporabe materialnega prava. Neutemeljeno revizijo je bilo zato treba zavrniti (378. člen ZPP).