Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika.
Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.
I.Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Mariboru, II U 245/2024-16 z dne 13. 12. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.
II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper sklep Centra za socialno delo Pomurje (v nadaljevanju CSD), št. 1410-79/2023-31895 z dne 3. 7. 2024 v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 14109- 180/2024-2611-3 z dne 24. 7. 2024. Z izpodbijanim sklepom je Center za socialno delo Pomurje zavrgel tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do osebne asistence, ki jo je vložil dne 21. 9. 2023 za svojega sina A. A., pritožbeni upravni organ pa je tožnikovo pritožbo zavrnil.
2.V obrazložitvi je Upravno sodišče med drugim pojasnilo načelo zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se zakonitost odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe. Svojo presojo je oprlo na med strankama nesporno ugotovitev, da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni izdalo sklep N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 in kot začasnega skrbnika A. A. postavilo mamo B. B. Prav tako je ugotovilo, da je po tožnikovi pritožbi Višje sodišče v Mariboru s sklepom III Cp 862/2023 z dne 28. 11. 2023 razveljavilo navedeni sklep N 39/2023 in vrnilo zadevo v zvezi s postavitvijo začasnega skrbnika v ponovno reševanje organu prve stopnje, ter da zadeva pri sodišču prve stopnje v času vložitve tožbe še ni rešena. Pojasnilo pa je, da je treba sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 razlagati kot celoto, torej tudi pravni pouk kot njen sestavni del, kar pomeni, da B. B. opravlja naloge začasne skrbnice za sina A. A., dokler se ne postavi stalni skrbnik (drugi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).
3.Na tožnikov predlog je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 3/2025-5 z dne 16. 4. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja, do kdaj je treba upoštevati sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje, če ga je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
4.Tožnik (v nadaljevanju revident) je na podlagi navedenega sklepa vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Navaja, da je bil izpodbijani sklep CSD izdan po razveljavitvi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. N 39/2023, ko je bilo že jasno, da B. B. ni začasna skrbnica A. A. Zato meni, da bi že CSD moral upoštevati sodno odločbo Višjega sodišča, po kateri imata oba starša A. A. kot osebi s podaljšano roditeljsko pravico nad sinom, enake pravice in dolžnosti glede sina. Navaja, da je vlogo za osebno asistenco vložil prej kot B. B., CSD pa je kljub opisani situaciji z odločbo 21. 12. 2023 ugodil vlogi B. B., njegovo pa kasneje zavrgel. Upravnemu sodišču očita, da je odločilo na napačni dejanski in pravni podlagi, saj sklep okrajnega sodišča, na katerega se sklicuje sodišče, ni več veljal in ga zato ni bilo mogoče upoštevati. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov postopka.
5.Toženka na revizijo ni odgovorila.
6.Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve upravnih organov in sodišča prve stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), ki so povezane s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila revizija dopuščena. Izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, revizija ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).
7.Zato Vrhovno sodišče ne odgovarja na navedbe revizije, ki dopuščeno vprašanje presegajo (navedbe o kršitvi pravil postopka glede izdaje sodbe brez glavne obravnave in očitek, da je Upravno sodišče spregledalo dopis Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 16. 1. 2024). Navedbe o (ne)sposobnosti sinove mame skrbeti za njunega sina in o negotovosti revidentovega pravnega položaja v zvezi z izvajanjem podaljšane roditeljske pravice nad sinom pa presegajo predmet tega upravnega spora, saj ne gre za spor o postavitvi revidentovega sina pod skrbništvo, temveč za uveljavljanje njegovega upravičenja do osebne asistence.
8.Revident je 21. 9. 2023 vložil vlogo za uveljavljanje pravice do osebne asistence za svojega sina A. A. CSD je 25. 9. 2023 prejel še vlogo B. B.
9.Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je 28. 9. 2023 izdalo sklep N 39/2023, s katerim je za začasno skrbnico A. A. postavljena B. B.¹ Ta sklep je Višje sodišče v Mariboru razveljavilo s sklepom III Cp 862/2023 z dne 28. 11. 2023 in vrnilo zadevo v zvezi s postavitvijo začasnega skrbnika za A. A. sodišču prve stopnje v ponovno reševanje. V času odločanja Upravnega sodišča, zadeva na prvi stopnji še ni bila rešena.
10.Upravno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe ne navaja ne številke sklepa, ki ga revident izpodbija v tem upravnem sporu, ne datuma njegove izdaje. V uvodu navaja sklep CSD št. 1410-79/2023-31895/11 z dne 26. 7. 2024 v zvezi z odločbo pritožbenega organa št. 14109-180/2024-2611-3 z dne 24. 7. 2024 (torej datum pred izdajo sklepa, na katerega se nanaša odločba pritožbenega organa).
11.Revident pa je reviziji priložil sklep CSD št. 1410-79/2023-31895/4 z dne 22. 1. 2024 in odločbo pritožbenega organa št. 14109-180/2024-2611-3 z dne 24. 7. 2024. Zaradi neskladja v navajanju opravilnih številk in datumov izpodbijanega akta, je Vrhovno sodišče vpogledalo še v tožbene navedbe. Te se v uvodu nanašajo na enako številko in datum odločbe pritožbenega organa, tožbeni predlog za odpravo akta pa na sklep št. 1410-79/2023-31895 z dne 3. 7. 2024. Tudi toženka v odgovoru na tožbo navaja, da odgovarja na tožbo zoper sklep CSD št. 1410-79/2023-31895/6 z dne 3. 7. 2024 v zvezi z odločbo pritožbenega organa št. 14109-180/2024-2611-3 z dne 24. 7. 2024.
12.Tako iz obrazložitve sodbe kot iz revizijskih navedb izhaja, da je izpodbijana odločitev CSD o zavrženju vloge za osebno asistenco, ki jo je za A. A. vložil revident. Tej odločitvi, ki po navedbah Upravnega sodišča temelji na 47. členu ZUP, je Upravno sodišče pritrdilo, ker je bila B. B. s sklepom Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 postavljena za začasno skrbnico, dokler se ne postavi stalni skrbnik.
13.Glede na navedeno je v okviru dopuščenega vprašanja kljub omenjeni nejasnosti mogoče presojati, ali se je Upravno sodišče smelo sklicevati na navedeni sklep okrajnega sodišča, čeprav je bilo ugotovljeno, da ga je Višje sodišče v Mariboru razveljavilo s sklepom 28. 11. 2023, torej pred vsemi datumi, ki so v tej zadevi navedeni kot datumi izpodbijanega prvostopenjskega sklepa CSD o zavrženju revidentove vloge (22. 1. 2024, 3. 7. 2024, 26. 7. 2024).
14.Zakon o osebni asistenci (v nadaljevanju ZOA) osebno asistenco opredeljuje v prvem odstavku 2. člena kot pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. V 6. členu določa, da so upravičenci do osebne asistence uporabniki, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje (prvi odstavek tega člena) in pogoje (drugi odstavek tega člena). Postopek za uveljavljanje osebne asistence pa je določen v 20. členu ZOA. Ta v prvem odstavku predvideva, da vlogo vloži vlagatelj sam ali njegov zakoniti zastopnik na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno ali začasno prebivališče vlagatelja, ter vsebino vloge. Po prvem odstavku 5. člena ZOA se v postopku uveljavljanja pravice do osebne asistence uporabljajo določbe ZUP, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso urejena drugače.
15.Določbe ZOA vprašanje zastopanja stranke, ki nima procesne sposobnosti (v obravnavanem primeru revidentovega sina), ne urejajo drugače kot ZUP v 47. členu, saj prvi odstavek 20. člena ZOA predvideva zastopanje po zakonitem zastopniku. Drugi odstavek 47. člena ZUP pa določa, da je zakoniti zastopnik določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona.
16.V obravnavani zadevi je Upravno sodišče presojalo zakonitost izpodbijane odločitve CSD o zavrženju vloge za osebno asistenco, ki naj bi temeljila na 47. členu ZUP. To pomeni, da je presojalo, ali je revident vlogo za upravičenost A. A. (tj. revidentovega sina) do osebne asistence vložil kot njegov zakoniti zastopnik in presodilo, da ne. Na tem mestu Vrhovno sodišče pripominja le, da je Upravno sodišče revidentu v tem upravnem sporu priznalo položaj tožnika in ne zakonitega zastopnika osebe, ki uveljavlja upravičenje do osebne asistence.
17.Presojo pravilnosti zavrženja revidentove vloge je Upravno sodišče oprlo na sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni N 39/2023 z dne 28. 9. 2023, s katerim je bila za začasno skrbnico A. A. postavljena B. B. Kot navaja Upravno sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je bil sklep N 39/2023 izdan v nepravdnem postopku, v katerem je okrajno sodišče na podlagi drugega odstavka 35. člena ZNP-1 odločilo, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve.
18.Vendar pa je, kot Upravno sodišče samo navaja v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, med strankama nesporno, da je ta sklep Višje sodišče v Mariboru razveljavilo s sklepom III Cp 862/2023 z dne 28. 11. 2023. Tako ni dvoma, da je bil sklep N 39/2023, s katerim je bila za začasno skrbnico postavljena B. B., razveljavljen še pred odločanjem CSD o revidentovi vlogi, kar je ta tudi ves čas uveljavljal. Upravno sodišče pa se do tega tožbenega ugovora sploh ni opredelilo in to kljub temu, da je v 9. točki obrazložitve navedlo, da se zakonitost izpodbijanega akta presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji upravnega akta. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, kot da bi odgovarjalo na vprašanje, ali je okrajno sodišče odločilo o nesuspenzivnosti sklepa ali ne. Povzema namreč določbe izreka navedenega sklepa okrajnega sodišča in se sklicuje na pravni pouk, ki ga je ta vseboval (saj naj bi ta pravni pouk pomenil, da B. B. opravlja naloge začasne skrbnice za A. A., dokler se ne postavi stalni skrbnik). Vendar pa v obravnavanem primeru revident v tožbi ni uveljavljal, da okrajno sodišče ni odločilo o tem zadržanju, temveč da je treba upoštevati odločitev Višjega sodišča v Mariboru, ki je navedeni sklep okrajnega sodišča razveljavilo.
19.Upravno sodišče je ta tožbeni ugovor očitno prezrlo, saj če ga ne bi, ne bi moglo spregledati, da je bil ta sklep v času odločanja CSD o revidentovi vlogi že razveljavljen. Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje namreč pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika.
20.Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.
21.Upravno sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo procesno pomembno okoliščino, tj. da je bil sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. III Cp 862/2023 z dne 28. 11. 2023, vendar je iz tega izpeljalo nepravilno pravno posledico. Kljub temu, da je Vrhovno sodišče z navedenim pritrdilo revidentovemu stališču, pa ni moglo odločiti o primarnem revizijskem predlogu in ugoditi tožbi. To pa zato, ker iz izpodbijane sodbe ni jasno, kateri izmed navedenih aktov je sploh predmet tožbe v tem upravnem sporu. Tudi iz revidentovih navedb namreč tega ni mogoče ugotoviti, saj je v tožbi izrecno predlagal odpravo sklepa z dne 3. 7. 2024, v reviziji pa sklepa s tem datumom ne omenja več, navaja le sklep z dne 22. 1. 2024. Sklep z dne 22. 1. 2024 (ki ga je revident priložil tožbi) se sicer sklicuje na 47. člen ZUP, vendar se tožbeni predlog ne nanaša na ta sklep.
22.Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1), v katerem bo moralo najprej odpraviti nejasnosti glede izpodbijanega akta, presoje njegove zakonitosti (če bodo zanjo izpolnjene procesne predpostavke) pa ne bo moglo opreti na sodne odločbe, ki v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa niso veljale.
23.Ob tem Vrhovno sodišče opozarja še, da revident ni bil stranka v upravnem postopku za uveljavljanje osebne asistence. Zato lahko tudi tožbo zoper upravni akt, izdan v tem postopku, izpodbija le kot zakoniti zastopnik upravičenca do osebne asistence. To pomeni, da bo moralo Upravno sodišče presojo, ali tožbo vlaga zakoniti zastopnik A. A., opraviti že v fazi preizkusa tožbe, pri vsebinski presoji (če so za tožbo vse procesne predpostavke izpolnjene) pa upoštevati še določbe 151. člena Družinskega zakonika o izvajanju starševske skrbi.
24.Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.
25.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.
-------------------------------
¹ Ena izmed nalog skrbnice je tudi zastopanje A. A. pri urejanju financ, zdravstvenih zadev ter osebne asistence.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 35, 35/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.