Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadeva sodišču v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je v z izpodbijanim sklepom naložilo tožnici, da v roku 8 dni plača predujem za sodnega cenilca gradbene stroke v znesku 50.000,00 SIT, sicer sodišče ne bo opravilo ponovne cenitve nepremičnin z že določenim sodnim cenilcem gradbene stroke M. S. K. Zoper ta sklep se je dolžnica pravočasno pritožila in uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Sodišču očita, da bi moralo upniku naložiti, da v sodnem postopku izkaže vrednost nepremičnin, ki naj bi služila za poplačilo njegove terjatve. V tem primeru sta cenilca, ki ju je določilo sodišče opravila cenitev, vendar je izvedba dela skrajno problematična, kajti cenilec si nepremičnine ni ogledal. Ni važno, zakaj se cenilec nepremičnine ni uspel ogledati, dejstvo je, da si nepremičnine ni ogledal. Zato tudi ni mogel oceniti te nepremičnine. Do zapletov v zvezi z vabljenjem je prihajalo zaradi prekratkih rokov. Ker jo je neutemeljeno pozvalo k založitvi stroškov za ponovno cenitev predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.
Nasprotna stranka je vložila odgovor na pritožbo zoper sklep.
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti. V skladu z določbo 76. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Pogoj za to je, da stranka ob vložitvi predloga ali tožbe tudi obstaja. Po 80. čl. ZPP je sodišče dolžno med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Ker je pritožbeno sodišče z veliko verjetnostjo ugotovilo, kar izhaja iz izpiska iz registra, da družba D. že ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajala, bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti, ali to dejstvo drži oz. ravnati v skladu s predpisi, v kolikor bo ugotovilo, da upnik že ob vložitvi predloga za izvršbo ni obstajal. Iz tega razloga je bilo potrebno tak sklep sodišča prve stopnje, ki je sicer vmesni sklep, in ki ga pritožbeno sodišče zaradi absolutne bistvene kršitve postopka ni preizkušalo, razveljaviti.