Jedro

Po določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona, je torej tožeča stranka dolžna na račun stroškov, ki so bili izplačani iz proračuna Republike Slovenije v okviru brezplačne pravne pomoči. Izpodbijana odločitev, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da povrne celotni znesek stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, je zato napačna in v nasprotju s citirano določbo 48. člena ZBPP v povezati s 46. členom ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 869/2016-29 z dne 21. 3. 2018 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,60 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bilo tožeči stranki, ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica A.A., naloženo da Republiki Sloveniji povrne 888,38 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila odobrena na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 869/2016 z dne 15. 7. 2016 v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca psihiatrične stroke v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru pod opr. št. II P 982/2015. Iz obrazložitve izhaja, da je bila izvedenki dr. B.B. priznana in izplačana nagrada v višini 888,38 EUR, s sodbo z dne 19. 6. 2017 pa je bil tožeči stranki prisojen znesek v višin 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 do plačila. Upravičenka je prisojeni znesek prejela, kar pomeni, da je pridobila premoženje iz naslova postopka, za katerega ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Zato ji je bilo v skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) naloženo povračilo stroškov, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči izvedenki v višini 888,38 EUR.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 19. 6. 2017 v zadevi opr. št. II P 982/15 razsojeno, da je vrtec C. dolžan tožeči stranki plačati znesek 4.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 do plačila, v presežku pa je bil znesek zavrnjen. Odločeno je bilo tudi, da je tožena stranka, vrtec C., dolžna povrniti pravdne stroške tožeče stranke v znesku 525,03 EUR v korist proračuna Republike Slovenije. Tožeča stranka pa je dolžna po prejemu te sodbe plačati toženi stranki, to je vrtcu C. pravdne stroške v višini 1.335,62 EUR. Tožeča stranka je v pravdi uspela 27 % in tako bi morala povrniti toženi stranki tudi pravdne stroške v višini 1.335,62 EUR, v katerih pa so zajeti tudi stroški izvedeniškega mnenja v znesku 888,38 EUR. Ob upoštevanju uspeha tožeče stranke v pravdi (27 %), bi torej bila dolžna vrniti v skladu z 48. členom ZBPP le znesek 239,86 EUR, v nasprotnem bi bila dvakrat oškodovana, saj bi poravnala celoten znesek izvedeniškega mnenja v višini 888,38 EUR, poravnala pa je že znesek 1.325,62 EUR, v katerem je zajet tudi znesek izvedenca v višini 648,51 EUR. Glede na navedeno bi v primeru, če bi izpodbijani sklep ostal v veljavi, bila tožena stranka obogatena. Člen 46. ZBPP namreč določa, da lahko Republika Slovenija izterja stroške tudi od nasprotne stranke ter bi tako morala tožena stranka Republiki Sloveniji od nasprotne stranke, to je od vrtca C. izterjati znesek 648,51 EUR. Prav tako je potrebno upoštevati materialni položaj tožeče stranke oz. upravičenke do brezplačne pravne pomoči. Obiskuje prvi razred osnovne šole, zakonita zastopnica je brez zaposlitve, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, skrbi pa še za sina, ki obiskuje peti razred osnovne šole. Kot samostojni podjetnik je zaposlen tudi mož zakonite zastopnice, ki preživlja celotno družino. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v novo odločanje. Predlaga tudi taksno oprostitev.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je izpodbijani sklep izdala na podlagi 48. člena ZBPP, ki določa, da če upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

6. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila v pravdni zadevi, v zvezi s katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v okviru oprostitve plačila stroškov izvedenca, izdana sodba opr. št. II P 982/2015 z dne 19. 6. 2017, s katero je bilo razsojeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati na račun zakonite zastopnice znesek 4.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 do plačila. V presežku je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Hkrati je bilo v točki III. citirane sodbe tudi odločeno, da je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške tožeče stranke v znesku 525,03 EUR, v korist proračuna Republike Slovenije v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema te sodbe do plačila. S točko IV. pa je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 1.335,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema te sodbe do plačila.

7. Po povedanem je torej razvidno, da je sodišče v predmetnem pravdnem postopku naložilo toženi stranki v tem postopku, da mora na račun pravdnih stroškov tožeče stranke (ki jih je založila Republika Slovenija v zvezi s plačilom stroškov izvedenca v znesku 888,38 EUR) v korist proračuna Republike Slovenije povrniti znesek 525,00 EUR. To pomeni, da odločitev o stroških postopka dosojenih v korist Republike Slovenije predstavlja izvršilni naslov (četrti odstavek 46. člena ZBPP), izterjavo navedenega zneska pa je na predlog pristojnega organa za BPP dolžan izvršiti pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Ker je po določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona, je torej tožeča stranka dolžna na račun stroškov, ki so bili izplačani iz proračuna Republike Slovenije v okviru brezplačne pravne pomoči, vrniti le še znesek 363,35 EUR. Izpodbijana odločitev, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da povrne celotni znesek stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, je zato napačna in v nasprotju s citirano določbo 48. člena ZBPP v povezati s 46. členom ZBPP.

8. Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in zadevo na podlagi tretjega odstavka ter ob smiselni uporabi četrtega odstavka citiranega člena vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku, upoštevaje stališče sodišča glede uporabe materialnega prava, ponovno odloči o zadevi.

9. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uspela, ji je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 dolžna tožena stranka povrniti stroške postopka, ki jih je sodišče odmerilo v priglašeni višini in sicer za sestavo tožbe, pregled dokumentacije in posvetovanje v stranki v višini 600 točk, oz. 229,5 EUR, 4,59 EUR v višini 2 % administrativnih stroškov in v višini 51,50 EUR, kar predstavlja 22 % DDV, skupaj torej 285,60 EUR.

10. Tožeča stranka je predlagala tudi taksno oprostitev, vendar sodišče o tej taksni oprostitvi ni odločalo, ker se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (kamor sodi tudi postopek vračila prejete brezplačne pravne pomoči) taksa ne plača.