Jedro

Če sodišče vroči pisanje direktno stranki, kljub temu, da ima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, je vročitev nepravilna. V takem primeru ne more nastopiti mirovanje postopka, če ne pristopita stranka ali njen zakoniti zastopnik, oz. pooblaščenec. Ker mirovanje ni nastopilo, se tudi postopek ne more ustaviti.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se u g o d i in se sklepa sodišča prve stopnje na listni številki 33 in 38 (o mirovanju postopka in o ustavitvi postopka r a z v e l j a v i t a ter se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Obrazložitev

S prvim izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo mirovanje postopka. Z drugim izpodbijanim sklepom pa je sodišče postopek ustavilo, ker po izteku zakonitega roka nobena stranka ni predlagala nadaljevanje postopka.

Proti obema sklepoma se je pritožila tožeča stranka smiselno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi trdi, da tožeča stranka ni prejela vabila na glavno obravnavo z dne 4. 10. 1996 in ji tudi ni bil vročen sklep o mirovanju. Opozarja, da je zaradi istih napak bil sklep o mirovanju že razveljavljen. Tožeča stranka je od pošte zahtevala, da se vse pošiljke pošiljajo na C na naslov predsednika. Že v tožbi sta navedena naslova obeh zastopnikov in sodišče bi moralo njima vročati pošiljke. Zaradi tega ni bilo pogojev niti za mirovanje postopka, niti za ustavitev postopka.

Predlaga tudi izločitev prvostopne sodnice. Glede izpodbijanih sklepov pa predlaga njuno razveljavitev in nadaljevanje postopka.

Pritožba je utemeljena.

Ključni predpis, ki v dosedanjem postopku ni bil spoštovan, je določba čl. 138 Zakona o pravdnem postopku, da je treba pisanja vročati zakonitemu zastopniku, ali pooblaščencu in ne stranki.

Tožeča stranka je v tožbi jasno zapisala, da jo zastopata predsednik A in podpredsednik B. Sodne pošiljke so bile kljub temu napačno vročane direktno tožeči stranki, namesto pravilno zakonitemu zastopniku.

Tako sta bili vabili za glavni obravnavi 21. 6. 1996 in 10. 9. 1996 napačno naslovljeni na tožečo stranko, namesto na zakonitega zastopnika. Zaradi nepravilnega vročanja tudi ni bilo pogojev za nabitje vabila na oglasno desko za obravnavo z dne 4. 10. 1996 in zato tudi niso obstojali pogoji za mirovanje postopka, saj tožeča stranka ni bila pravilno vabljena. Sklep o mirovanju postopka tudi ni bil pravilno vročen in zato sploh ni postal pravnomočen.

Pritožbene trditve o nepravilnem vabljenju so torej utemeljene, zato je pritožbeno sodišče razveljavilo oba izpodbijana sklepa.

Sodišče prve stopnje bo tako nadaljevalo s pravdnim postopkom, pri tem pa bo moralo spoštovati določbo čl. 138 Zakona o pravdnem postopku glede vročanja pisemskih pošiljk.

O predlagani izločitvi prvostopne sodnice pritožbeno sodišče ni pristojno, saj v takih predlogih odloča predstojnik oz. predsednik sodišča.