Jedro

Pogodba v času odpovednega roka še vedno velja in tožena stranka je dolžna izpolniti s pogodbo prevzete obveznosti. Tožena stranka je imela možnost koristiti s pogodbo dogovorjene storitve tožnika in če teh storitev ni koristila ni prosta obveznosti mesečnega plačila pavšala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1002/2015 z dne 8. 1. 2015 ostane v veljavi v točki 1 izreka, razveljavilo je odločitev o izvršilnih stroških vsebovanih v točki III izreka ter toženi stranki naložilo v plačilo znesek 248,95 EUR pravdnih stroškov tožnika z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek.

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je napačna ugotovitev, da je tožnik v času odpovednega roka opravljal določene storitve za tožečo stranko. Zakoniti zastopnik je izpovedal, da v tem času tožnik ni delal za toženo stranko in je novemu pooblaščencu vrnil vse spise. Tožnik je le pavšalno navajal, da je opravil določene storitve in da je komuniciral s toženo stranko. Sodišče bi moralo pojasniti zakaj ne verjame zaslišanemu zakonitemu zastopniku. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev s tem, ko je ugotavljalo pogodbeno vsebino mimo trditev strank in celo v nasprotju s pogodbo, ko je ugotovilo, da je namen pavšala izravnava med meseci, ko je veliko dela in med meseci, ko tega ni. Iz pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili za pavšal le za opravljanje storitev. Odločitev je v nasprotju s členom 782 OZ, saj v primeru odstopa naročitelja, prevzemniku ne gre celotno dogovorjeno plačilo razen, če je tedaj že opravil celotno delo. Sodišče bi moralo pojasniti zakaj šteje, da je tožnik potreboval 6 mesecev, da se prilagodi na prenehanje pogodbe.

4. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Med pravdnima strankama je bila sklenjena pogodba o opravljanju odvetniških storitev, s katero se je med drugim tožena stranka zavezala, da bo tožniku mesečno plačevala pavšal v znesku 600,00 EUR. S pogodbo z dne 28. 6. 2011 (tč. 4) sta se pravdni stranki dogovorili za možnost odpovedi z 6-mesečnim odpovednim rokom. Ni sporno med pravdnima strankama, da je tožena stranka odpovedala pogodbo, sporno pa je ali je tožnik upravičen do plačila mesečnega pavšala v času 6-mesečnega odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno odločilo, da tožniku pripada pavšal v znesku 600,00 EUR z ustreznim DDV tudi v času odpovednega roka. Pogodba v času odpovednega roka še vedno velja in tožena stranka je dolžna izpolniti s pogodbo prevzete obveznosti. Tožena stranka je imela možnost koristiti s pogodbo dogovorjene storitve tožnika in če teh storitev ni koristila ni prosta obveznosti mesečnega plačila pavšala. Glede na pogodbena določila so neutemeljene pritožbene trditve, da tožnik v spornem obdobju za toženo stranko ni opravljal storitev in navedel zadev, v katerih je delal za toženo stranko ter kakšna je bila tožnikova pripravljenost in kako je spremljal predpise. Sodba sodišča je obrazložena in je pavšalna trditev, da se je ne da preizkusiti. Neutemeljene so nadaljnje pritožbene trditve, da je sodišče pogodbeno vsebino ugotavljalo mimo trditev strank. Glede vsebine pogodbe se je sodišče oprlo na njena določila in gre za materialno pravo in ne trditveno podlago kot trdi tožena stranka v pritožbi. Trditev v pritožbi, da je bilo dogovorjeno plačilo le za dejanske storitve je v nasprotju z določilom člena 2 pogodbe in vsled tega neutemeljena. Ker sta pravdni stranki uredili višino plačila s pogodbo tudi v spornem obdobju, se tožena stranka ne more sklicevati na znižanje plačila po členu 782 OZ kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožene stranke zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

8. Tožnik z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sam trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/1 ZPP.