Jedro

Po ureditvi v ZPP je smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora - na takšno oceno pa se nato vežejo določene procesne posledice. Zahteva po navedbi vrednosti spornega predmeta se nanaša le na primere, v katerih vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, ker ta niti ni razvidna že iz samega tožbenega zahtevka, niti je ni mogoče ugotoviti s pomočjo pravil, ki jih za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določa ZPP. Iz (razširjenega) tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi, je mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost spornega predmeta, saj vsebuje denarni znesek. Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, ampak vrednost spornega predmeta - realna ocena ekonomskega pomena spora. Iz postavljenega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje nedvomno lahko sklepalo, da je ekonomski pomen spora (oz. razširjenega zahtevka) tak, kot je višina terjatve, o kateri naj sodišče (poleg ostalega premoženja) odloči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo (naslovljeno predlog za delitev skupnega premoženja) zahteval, da se ugotovi, da v skupno premoženje spadajo nepremičnina in dva avtomobila ter da znaša njegov delež 70 %, toženkin pa 30 %. V tožbi je kot vrednost spornega predmeta navedel 265.750 EUR in plačal od te vrednosti odmerjeno sodno takso 4.215 EUR.

2. Na naroku 15. 11. 2022 je vložil vlogo s spremembo tožbe – še zmeraj zahteva, da se ugotovi, da v skupno premoženje spadata nepremičnina in en avtomobil, poleg tega pa še, da vanj spada terjatev upnika X, d. d., po pogodbi o dolgoročnem kreditu za znesek 160.000 EUR z dokončnim odplačilom do 28. 2. 2034. 3. S plačilnim nalogom z 21. 11. 2022 je sodišče odmerilo 1.650 EUR sodne takse za razširitev tožbe; tožnik pa je ugovarjal, da je taksni nalog nepravilen in nezakonit, ker je vrednost spornega predmeta 265.750 EUR in je takso že plačal. 4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnika zoper svoj plačilni nalog z 21. 11. 2022. 5. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Izpostavlja, da gre za nedenarni tožbeni zahtevek, pri katerem je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi. Te ni spremenil, saj gre pri razširjenem zahtevku, da v skupno premoženje spada terjatev upnika po pogodbi o dolgoročnem kreditu za znesek 160.000 EUR, za dejansko zmanjšanje vrednosti skupnega premoženja, kar je tožnik (glede na navedbe v tožbi) upošteval že ob vložitvi tožbe. Predlaga razveljavitev sklepa.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V skladu z 20. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. V skladu s 1. odstavkom 32. člena ZST-1 prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih določeno drugače. V 2. odstavku istega člena je določeno, da se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost, če sodišče po 31. členu tega zakona ugotovi novo vrednost, do česar v obravnavani zadevi ni prišlo. 3. odstavek 32. člena ZST-1 pa določa, da se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost, če se zaradi razširitve tožbenega zahtevka spremeni vrednost predmeta postopka. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se v tem primeru všteje v takso za povečano vrednost. Prav z uporabo 3. odstavka 32. člena ZST-11 je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso, na kar kaže tudi njena višina.

8. V skladu z 2. odstavkom 19. člena ZST-1 se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem zakonu določeno drugače. 9. Pritožbeno stališče, da gre pri spremenjenem tožbenem zahtevku za zahtevek, pri katerem se vrednost spornega predmeta ugotavlja na podlagi 44. člena ZPP2, ni pravilno. 1. odstavek 39. člena ZPP namreč določa, da se kot vrednost spora vzame (samo) vrednost glavnega zahtevka. Ta določba se torej nanaša tako na denarne kot na nedenarne zahtevke, saj predmet glavnih zahtevkov ni le denar. Zakon tu sploh ne govori o denarnih zahtevkih.3 Po ureditvi v ZPP je smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora - na takšno oceno pa se nato vežejo določene procesne posledice. Zahteva po navedbi vrednosti spornega predmeta se nanaša le na primere, v katerih vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, ker ta niti ni razvidna že iz samega tožbenega zahtevka, niti je ni mogoče ugotoviti s pomočjo pravil, ki jih za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določa ZPP.4 Iz (razširjenega) tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi5, je mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost spornega predmeta, saj vsebuje denarni znesek.

10. Pritožbena trditev, da ta terjatev dejansko zmanjšuje vrednost skupnega premoženja, je lahko (z vidika skupnega premoženja) materialno pravno pravilna, a ni pravno odločilna. Pritožnik namreč spregleda, da za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, ampak vrednost spornega predmeta - realna ocena ekonomskega pomena spora. Iz postavljenega tožbenega zahtevka pa je sodišče prve stopnje nedvomno lahko sklepalo, da je ekonomski pomen spora (oz. razširjenega zahtevka) tak, kot je višina terjatve, o kateri naj sodišče (poleg ostalega premoženja) odloči. 11. Pritožbene navedbe o tem, da se anuitete ves čas odplačujejo, zaradi česar znesek terjatve ne znaša več 160.000 EUR, so pritožbene novote, saj tožnik v ugovoru tega ni navedel. Ob tem, ko je pritožnik v tožbenem zahtevku navedel tak znesek, pa niti ne morejo biti odločilne.

12. Pritožba torej ni utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Torej tako, da je vzelo kot vrednost za plačilo takse povečano vrednost; takso, plačano za prvotno vrednost, pa vštelo v takso za povečano vrednost. 2 Kar bi v tem primeru v skladu s 45. členom ZPP terjalo postopek po 108. členu ZPP. 3 Glej. Zobec, J. v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list, stran 215. 4 Prim. odločba Ustavnega sodišča RS Up 478/03 s 14. 4. 2005. 5 Gre, kot je bilo že pojasnjeno, za zahtevek za ugotovitev, da v skupno premoženje spada tudi dolg – oz. zrcalno terjatev banke „za znesek 160.000 EUR“