Jedro

Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so javnopravne narave in določbe ZPIZ-2 kogentnega značaja, zato pravice niti ob pomanjkanju enega dne pokojninske dobe ni dopustno priznati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 20. 9. 2022 in iste št. z dne 1. 6. 2022, priznanje pravice do sorazmernega dela družinske pokojnine od 30. 12. 2021 dalje, oz. vrnitev v ponovno upravno odločanje o višini družinske pokojnine (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da tožnici sami krijeta stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta tožnici zaradi kršitve ustavnih pravic, materialnega prava in nepopolno ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagata spremembo sodbe ter priznanje pravice do sorazmernega dela družinske pokojnine oz. podrejeno vrnitev v novo sojenje.

Zaključek sodišča, da je imel pokojni dopolnjenih 6 let, 11 mesecev in 29 dni pokojninske dobe, čeprav bi moral imeti 7 let, ni pravilen. Je v nasprotju z načelom socialne države ter pravico do socialne varnosti. V predsodnem in sodnem postopku je bilo zatrjevano, da je A. A. poleg ugotovljene pokojninske dobe imel dopolnjen tudi čas od 1. 4. 2014 do 15. 10. 2014. Za ugotovitev delovnega razmerja sta predlagali zaslišanje prič in listinske dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo in s tem kršilo pravico do izvajanja dokazov. Preuranjeno je zaključilo, da pokojni A. A. v navedenem obdobju ni bil v delovnem razmerju in da po podatkih FURS-a prispevki niso bili plačani. Bistvo njunih navedb je bilo, da je delodajalec A. A. v navedem obdobju zaposlil na črno in mu izplačeval plačo na roke, zato plačilnih list nista mogli predložiti. Po izvedbi predlaganih dokazov in ugotovitvi, da je bil A. A. od 1. 4. 2014 do 15. 10. 2014 v delovnem razmerju, bi bilo B. d. o. o. mogoče pozvati na plačilo davkov in prispevkov. Drži sicer, da ima po podatkih javne evidence pokojni A. A. 1 dan pokojninske dobe premalo, vendar je treba upoštevati, da podatki zaradi dela na črno ne odražajo pravilnega dejanskega stanja. A. A. tožbe na ugotovitev delovnega razmerja ni vložil in je ne more več vložiti, saj je zamudil rok iz 2. odst. 200. člena ZDR-1 in je pokojni. Sodišče je zavzelo formalistično stališče, da o omenjenem vprašanju ni mogoče odločati kot o predhodnem in s tem odvzelo ustavno pravico do sodnega varstva. Napačno je upoštevalo le 30 in ne 31 dni delovne dobe, ki jo je dopolnil v Švici in napačno ugotovilo slovensko pokojninsko dobo. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2) ki v 42. členu določa pokrivanje najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do dneva nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta, ni v skladu z 2. členom Ustave RS2 (Ustava) in krši pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, zato sodišču predlagata, da po 156. členu Ustave postopek prekine in vloži zahtevo za ustavno sodno presojo.

Določba 42. člena ZPIZ-2 daje le navidezno pravico do pokojnine. Pogojevanje socialnega varstva otrok z zadostno delovno dobo staršev ni primerno in je protiustavno. V primeru tožnic je položaj diskriminatoren, saj je oče 6 let, 11 mesecev in 29 dni plačeval v pokojninsko blagajno, pa kljub temu nista upravičeni do nikakršne dajatve. Zakonodajalec bi pravico do družinske pokojnine glede na 2. in 50. člen Ustave moral urediti tako, da bi oblikoval učinkovito socialno politiko in vzpostavil sistem, ki bi otrokom v primeru smrti enega starša vedno omogočil pravico do družinske pokojnine in dostojno življenje. Trenutna ureditev je diskriminatorna do najmlajših otrok.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožečih strank, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu in da ni zatrjevanih procesnih ali ustavno pravnih kršitev, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

**K očitani procesni kršitvi**

6. V postopku ni prišlo do smiselno zatrjevane kršitve iz 1. odst. 339. člena v zvezi z 2. odst. 287. člena ZPP, saj je sodišče dokazni predlog za zaslišanje prič o domnevnem delovnem razmerju pokojnega A. A. pri B. d. o. o in posledični pokojninski dobi od 1. 4. 2014 do 15. 10. 2014 utemeljeno zavrnilo (3. tč. obrazložitve sodbe). Po določbi 213. člena ZPP namreč dokazovanje obsega le dejstva, ki so pomembna za odločbo, o tem kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev pa odloča sodišče. **Predmet sodno socialnega spora**

7. V zadevi gre za presojo dokončne odločbe z dne 20. 9. 2022 in prvostopenjske z dne 1. 6. 2022 o zavrnjeni pravici do družinske pokojnine, kjer niso izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je sodišče presodilo, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.

**Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

8. Pravna podlaga za razsojo zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod, je podana v relevantnih določbah ZPIZ-2, povzetih v 4. in 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Ponovno izpostavlja le 1. alinejo 1. odst. 52. člena v zvezi z 2. alinejo 42. člena ZPIZ-2, po katerih lahko družinski člani pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu pridobijo le, če je pokojni izpolnil pogoje za pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po zakonu. Smrt zavarovanca šteje kot da je bila pri njem podana I. kategorija invalidnosti. V 2. alineji 42. člena ZPIZ-2 je eksplicitno odločeno, da je pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, mogoče priznati, če je zavarovanec ob nastanku invalidnosti _dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta._

9. Citirani zakonski pogoj minimalne pokojninske dobe za priznanje pravice do družinske pokojnine ni protiustaven, zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS in ni vložilo zahteve za ustavno sodno presojo, ki jo neutemeljeno predlaga pritožba.

Ustavno sodišče RS je pri presojanju ustavnosti obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja že večkrat poudarilo, da zakonsko določeni pogoji ne pomenijo kršitve pravice do pokojnine. Zavzelo je povsem jasno stališče, da ima zakonodajalec glede na ekonomske in demografske razmere široko polje proste presoje pri urejanju in določanju pogojev za priznavanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja4. To velja tudi za pravico do družinske pokojnine, ki jo je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji na strani umrlega zavarovanca in zavarovanih družinskih članov. Z zavrnilno sodbo sodišče ni kršilo 2. člena Ustave da je Slovenija pravna in socialna država, niti 50. člena Ustave o pravici do socialne varnosti. Ustava ne konkretizira pravice do socialne varnosti, temveč določa le, da imajo državljani to pravico pod pogoji, določeni z zakonom. Ustava zagotavlja zakonodajalcu visoko stopnjo avtonomije pri urejanju sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot nenazadnje povsem pravilno poudarja toženi zavod.

10. Dejstvo, da niso izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca je odločilnega pomena za pritožbeno rešitev zadeve.

**Dejanske okoliščine konkretnega primera**

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dne 1. 12. 1980 roj. A. A. umrl ... 2021 in da je imel do dneva smrti dopolnjenih 6 let, 11 mesecev in 29 dni skupne slovensko - švicarske pokojninske dobe, od tega 6 let, 3 mesece in 14 dni pri slovenskem in 8 mesecev ter 15 dni pri švicarskem nosilcu zavarovanja. Ker je ob smrti dopolnil 41 let starosti, znaša tretjina delovnih let od 20. leta starosti do dneva smrti 7 let. Pomeni, da bi moral do dneva smrti dopolniti najmanj 7 let pokojninske dobe, da bi bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do družinske pokojninske mladoletnima otrokoma. Ker je dopolnil 6 let, 11 mesecev in 29 dni pokojninske dobe, pogoj na strani umrlega zavarovanca ni izpolnjen. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so javnopravne narave in določbe ZPIZ-2 kogentnega značaja, zato pravice niti ob pomanjkanju enega dne pokojninske dobe ni dopustno priznati.

12. Pravno irelevantno je pritožbeno vztrajanje, da bi bilo v pokojninsko dobo potrebno šteti čas od 1. 4. 2014 do 15. 10. 2014, čeprav pokojni ni bil v delovnem razmerju, niti pokojninsko in invalidsko zavarovan5. Tudi pritožbene navedbe, da je bil A. A. v navedenem obdobju pri družbi B. d. o. o. „zaposlen na črno“ plačilo pa izplačevano na roke, so protispisne. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da je bila med naročnikom B. d. o. o in podjemnikom A. A. dne 14. 4. 2014 sklenjena „_Podjemna pogodba_ (Pogodba o delu, Delovršna pogodba)“. Ne gre za pogodbo o zaposlitvi po predpisih o delovnem razmerju, temveč pogodbo civilnega prava po določbah Obligacijskega zakonika6 (OZ), ki ni pravni temelj za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in posledično niti podlaga za ugotavljanje pokojninske dobe.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

13. Iz predhodno navedenih dejanskih, procesnih, materialno in ustavno pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb je po 81. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnjen. Na podlagi 353. člena ZPP je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

14. Do pritožbenih izvajanj da bi bilo potrebno vzpostaviti sistem, ki bi otrokom vedno omogočil pravico do družinske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo in zagotovil dostojno življenje, očitano diskriminatorno obravnavo in drugih, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilnega pomena, se sodišče glede na 360. člen ZPP ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 31/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Npr. odločba U-I-100/15-17 z dne 14. 9. 2017 in druge. 5 A. A. je bil leta 2014 zavarovan po šifri 048 kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po drugih podlagah in si sama plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. 6 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.