Jedro

Plačilo, ki ga predvideva drugi odstavek 29. člena pogodbe, nima neposredne zveze z delovnim razmerjem in ga ni mogoče šteti med osebne prejemke po delovnopravnih predpisih, temveč je pogodbeno določena odpravnina za taksativno pogodbeno opredeljene oblike predčasnega prenehanja funkcije sekretarja in s tem korporacijskega razmerja s toženko. To, da je toženka določila plačo za osnovo izračuna višine odpravnine, pa še ne pomeni, da je s tem določila tudi drugačno pravno naravo tej terjatvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je sklep 47. redne seje toženkine skupščine z dne 10. 10. 2007 pod št. 3, ki se glasi: Z dnem 10. 10. 2007 se razreši dosedanji sekretar združenja A. A. in mu prenehajo pooblastila za zastopanje združenje. A. A. se razreši pred iztekom mandata iz razloga po četrti alineji drugega odstavka 29. točke Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja toženke (v nadaljevanju Pogodba), ker so nastopili tehtni razlogi, zaradi katerih so člani združenja izgubili zaupanje v njegovo delo, ničen oz. nezakonit. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku plačati 18.774 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2007 dalje, v presežku za 4.530 EUR (odškodnina za nepremoženjsko škodo) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka z revizijo izpodbija pravnomočno sodbo v delu, kjer je bilo odločeno o plačilu 18.774 EUR. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da je toženka gospodarsko interesno združenje, katerega pristojnosti njegovih organov zakonodajalec so izključno urejena z ustanovitveno pogodbo. Sodišče druge stopnje ne le, da je zaključilo, da je sodišče prve stopnje sporno določbo Pogodbe razlagalo pravilno in skladno z drugim odstavkom 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), temveč je zaključilo še, da ni odločilnega pomena pravni pomen uporabljenega pojma plača, temveč pomen, ki ga ima ta pojem v kontekstu celotne Pogodbe. To pa je razlaga, da določba predvideva upravičenje razrešenega sekretarja do ustrezne, v pogodi določene odmene. Po prepričanju revidentke je sporno določilo tretjega odstavka 29. točke Pogodbe tako jasno, da ni potrebno nobenih dodatnih razlag. Sekretarju se do izteka mandata, vendar največ 6 mesecev po razrešitvi, zagotavlja plača v višini povprečne plače zadnjega tromesečja. Ker je plača prejemek iz delovnega razmerja, je torej logično in edino pravilno, da je toženka tožniku dolžna zagotavljati takšno plačo in mu je to upravičenje tudi izrecno priznala ob ponudi nove pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pojem plače razložilo v kontekstu celotne Pogodbe, čeprav ni pristojno za avtentično razlago. Sodišče druge stopnje se ni moglo odločiti, ali gre za odškodnino ali odpravnino. Pojma sta različna. Toženka vztraja, da je odpravnina, ni bila predmet avtonomnega dogovarjanja oz. urejanja, za odškodnino pa niso izpolnjeni pogoji po OZ. Tožnik zatrjuje dve predpostavki odškodnine: da ni zaposlen in da je razrešen s funkcije. Ker prvo ob vložitve tožbe ni držalo, sodišče ne bi smelo odločati čez obseg, ki ga je določil tožnik, in tako zmanjšati dosojeni znesek.

4. Opozarja, da je tožnik tudi po razrešitvi s funkcije sekretarja v delovnem razmerju pri toženki.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Ne drži, da iz sodbe sodišča druge stopnje ni ugotoviti razlogov, zakaj je tožnik upravičen do plačila zahtevanega zneska 18.774 EUR (glej šesto in sedmo stran sodbe sodišča druge stopnje).

8. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega ni utemeljen. Tožnik je bil z imenovanjem na položaj sekretarja, ki je opravljal funkcijo poslovodenja in zastopanja, s toženko v različnih pravnih razmerjih, in sicer v koorporacijskopravnem, obligacijskopravnem in delovnopravnem. Iz vsakega izmed teh izhajajo različne pravne posledice in različne pravice, obveznosti, dolžnosti in odgovornosti.(1) Predčasni odpoklic kot korporacijskopravni akt predstavlja konec korporacijskopravnega razmerja z družbo, ki pa nima hkrati za posledico avtomatičnega prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas.(2) Zato se za vsa vprašanja, ki so posledica prenehanja statusnopravnega razmerja, uporablja pravo družb oz. v konkretnem primeru to napotuje na ustanovitveno pogodbo toženke (primerjaj četrti odst. 571. člena in 568. člen Zakona o gospodarskih družbah; v nadaljevanju ZGD-1). Z ZGD-F je bila prej zakonsko urejena odpravnina zaradi predčasnega prenehanje funkcije poslovodstva prepuščena pogodbenemu urejanju. Plačilo, ki ga predvideva drugi odstavek 29. člena Pogodbe, tako nima neposredne zveze z delovnim razmerjem in ga ni mogoče šteti med osebne prejemke po delovnopravnih predpisih, temveč je pogodbeno določena odpravnina za taksativno pogodbeno opredeljene oblike predčasnega prenehanja funkcije sekretarja in s tem korporacijskega razmerja s toženko. To, da je toženka določila plačo za osnovo izračuna višine odpravnine, pa še ne pomeni, da je s tem določila tudi drugačno pravno naravo tej terjatvi. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da bi glede na besedilo zadevne določbe Pogodbe šla tudi predčasno razrešenemu sekretarju, ki sploh ne bi imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tako se izkaže, da je za odločitev v konkretnem primeru povsem nepomembno, ali je tožnik tudi po razrešitvi s funkcije sekretarja še v delovnem razmerju pri toženki ali ne. Zato tudi ne morejo biti utemeljene revizijske navedbe glede zmanjšanja prisojenega zneska.

9. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. 72. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Bratina, B.; Spori zaradi odpoklica d.d. in poslovodij d.o.o., Podjetje in delo, 6/2001, str. 815. Bratina, B.; Veliko komentar zakona o gospodarskih družbah, GV, Ljubljana 2007, str. 360. Senčur Peček, D.; Je pogodba o opravljanju funkcije direktorja lahko pogodba o zaposlitvi? Podjetje in delo 5/2010, str. 835 in nasl. Op. št. (2): Prim. 75. člen ZDR. Klampfer, M.; Položaj managerjev po sodni praksi, Gospodarski subjekti na trgi, Maribor 2001, str. 345.