Jedro

ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejala drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Če takšnih podatkov listina, ki jo je predlagatelj predložil za vpis, ne vsebuje, za zadovoljitev vpisa niso izpolnjeni vsi formalni pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor predlagatelja ter vzdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta zavrnila predlog predlagatelja za vknjižbo lastninske pravice pri vl. št. 1252 k.o. ..., na parc. št. 2697/272. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in navaja, da določbe ZZK-1 ne ovirajo zemljiškoknjižne izvedbe listin, ki sicer nimajo označbe zemljiškoknjižnih podatkov, bi se pa na njihovi podlagi lahko izvedel predlagani vpis po predpisih, ki so veljali pred sprejetjem ZZK-1. Izročilna pogodba je bila sklenjena 27.7.1954, sposobna pa je bila za vpis po starih predpisih. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 2. odstavkom 120. člena ZZK-1, saj sklep ne vsebuje nobene obrazložitve glede osrednjega ugovora predlagatelja, da je vpis dovoljen. Takšnega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je ob reševanju ugovora strinjalo z razlogi, ki jih je pri odločitvi o zavrnitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice zavzela zemljiškoknjižna referentka. Poudarilo je, da vknjižbe ni mogoče opraviti, ker nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom, kot ga zahteva Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), za vknjižbo predlagane nepremičnine v izročilni pogodbi celo sploh ni zaslediti oz. je ta ne vsebuje. Takšne ugotovitve zemljiškoknjižnega sodišča so pravilne. Predlagatelj predlaga vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini št. 2697/272, vl. št. 1252 k.o. .... Izročilna pogodba, ki jo je predložil kot listino za prehod lastninske pravice, pa nepremičnin pod vl. št. 1252, k.o. ... sploh ne omenja. Prav tako pritožba nima prav, ko pavšalno navaja, da določila ZZK-1 dopuščajo zemljiškoknjižno izvedbo listin, ki sicer nimajo označbe zemljiškoknjižnih podatkov, pa bi se na njihovi podlagi lahko izvedli predlagani vpisi po predpisih, ki so veljali pred sprejetjem ZZK-1. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 31. člena ZZK-1, ki določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Po določbi 5. točke 1. odstavka 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Ni sporno, da listine, ki jih je predlagatelj priložil k predlogu za vpis, ne vsebujejo identifikacijske številke, vpis pa je bil predlagan v času veljavnosti ZZK-1. To pa pomeni, da listina ne izpolnjuje pogojev iz 31. člena ZZK-1 in da pogoj iz 2. točke 1. odstavka 148. člena ZZK-1 za dovolitev vpisa ni izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje vpis pravilno zavrnilo (151. člen ZZK-1). ZZK-1 tudi ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1, in so nasprotne pavšalne pritožbene trditve neutemeljene. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi dovolj obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti in ni podana očitana kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 120. členom ZZK-1. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep ter dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).