Jedro

Namen postopka po ZVEtL je vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana, ni pa namenjen vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe v primerih, ko je na stavbi že vzpostavljena etažna lastnina in je ta že pravilno evidentirana v zemljiški knjigi. To jasno izhaja tudi iz določbe 6. člena ZVEtL.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se predlog za vpis lastninske pravice pri nepremičnini k.o. 1242 ... stavba 396 del stavbe 3 v korist predlagateljice zavrže. 2. Predlagateljica je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje, pri tem je uveljavljala vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V navedbah je najprej povzela vsebino 3. člena Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), navedla, da izpolnjuje pogoje za priposestvovanje po 6. členu ZVEtL in da 14. člen ZVEtL navaja, da se postopek začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in ji torej določba tega člena daje položaj upravičene predlagateljice, zaključki prvostopenjskega sodišča pa so materialnopravno zmotni. Navajala je, da v predmetni zadevi zahteva vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe, in sicer na tistem, na katerem etažna lastnina ni pravilno vzpostavljena, saj beleži napačnega lastnika, in sicer nasprotnega udeleženca, namesto predlagateljice. Predlagateljica ima interes, da se njena lastninska pravica pravilno evidentira. Namen zakonodajalca, ki izhaja iz zakonodajnega predloga ZVEtL, je bil, da se opravijo nekonsistentnosti v zemljiški knjigi in da se s tem vzpostavi pravo dejansko stanje zemljiškoknjižnih vpisov, to pa je cilj tudi v predmetni zadevi. Ni pravilno, da je v zemljiški knjigi kot lastnik evidentiran nekdo, ki ni lastnik nepremičnine, tisti, ki pa tam živi in plačuje davščine ter stroške in ki mu vsi ostali priznavajo lastniški status, pa v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik. Zakonodajalec je izrecno zapisal, da se s predlogom tega zakona zagotavljajo sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v do sedaj nerazrešenih primerih, s tem pa zagotovi pravna varnost in notranja konsistentnost pravnega reda na področju prometa z nepremičninami. To možnost pa želi prvostopenjsko sodišče predlagateljici neutemeljeno odreči. Predlagateljica ima položaj upravičene predlagateljice po izrecni določbi 14. člena v povezi s 3. členom ZVEtL, obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da takšnega položaja nima, je nerazumljiva in je posledično v bistveni kršitvi določb postopka ni mogoče preizkusiti. Četudi bi bila izpodbijana odločitev pravilna, sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči predloga. V skladu s 5. členom ZNP si mora ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Na podlagi 17. člena ZNP pa mora, če ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, sodišče nepravdni postopek ustaviti s sklepom in po pravnomočnosti postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Na takšen način se stranki ne jemlje pravica do dostopa do sodišča, ki je ustavnopravno varovana. Če bi sodišče prve stopnje menilo, da podanega predloga ne more obravnavati po ZVEtL, bi moralo o tem ustrezno poučiti predlagateljico, jo pozvati k dopolnitvi predloga, oziroma zadevo odstopiti v reševanje pravdnemu sodišču. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje korektno povzelo navedbe predlagateljice, nato pa v točki 3 obrazložitve ugotovilo, da iz navedb predlagateljice v njenem predlogu izhaja, da je etažna lastnina na nepremičnini k.o. 1242 ... stavba 396 že vzpostavljena in dodalo še ugotovitve, da je v zemljiški knjigi že vpisana nepremičnina k.o. 1242... stavba 396 s šestimi posameznimi deli, pri stavbi sta določena splošna skupna dela - nepremičnina k.o. 1242 ... parcela 1388/6 in nepremičnina k.o. 1242 ... stavba 396, del stavbe 7, prav tako pa so določeni tudi solastniški idealni deleži, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavbe.

5. Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je na predmetni nepremičnini že vzpostavljena etažna lastnina in da je ta nepremičnina že vpisana v zemljiški knjigi. Predlagateljica v predmetni zadevi torej ni zahtevala vzpostavitve etažne lastnine na stavbi - prej navedeni nepremičnini. S pritožbeno navedbo, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu, na katerem etažna lastnina ni pravilno vzpostavljena, dejansko zatrjuje, da na posameznem delu 3 na opisani večstanovanjski stavbi ni pravilno vpisana lastninska pravica, ker je vpisana v korist nasprotnega udeleženca in ne v korist predlagateljice ter poudarja, da ima sama interes, da se njena lastninska pravica pravilno evidentira.

6. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje je etažna lastnina na stavbi 396 k.o.... že vzpostavljena in je ta nepremičnina že vpisana v zemljiški knjigi kot nepremičnina stavba 396 k.o. ... s šestimi posameznimi deli in dvema določenima splošnima skupnima deloma in določeni so tudi solastniški idealni deleži, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavbe in da je na delu 3 te nepremičnine vpisana lastninska pravica v korist nasprotne udeleženke.

7. Namen postopka po ZVEtL je vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana, ni pa namenjen vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe v primerih, ko je na stavbi že vzpostavljena etažna lastnina in je ta že pravilno evidentirana v zemljiški knjigi. To jasno izhaja tudi iz določbe 6. člena ZVEtL. Pridobitelj posameznega dela stavbe v smislu ZVEtL je tisti, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (3. člen ZVEtL) in tudi tisti, ki v postopku za vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (6. člen ZVEtL), takšen pridobitelj pa je upravičeni predlagatelj za postopek za vzpostavitev etažne lastnine (14. člen ZVEtL).

8. Zato je pravilno pravno stališče sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni upravičena predlagateljica za začetek postopka po ZVEtL in tudi stališče, da se vpis lastninske pravice na delu stavbe - nepremičnine, na kateri je že vzpostavljena etažna lastnina in je ta pravilno vpisana v zemljiški knjigi, doseže v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižni postopki pa so nepravdni postopki in predlagateljica je predlagala vpis lastninske pravice v svojo korist pri posameznem delu 3 predmetne nepremičnine, pri katerem je kot lastnik vpisana nasprotna udeleženka.

9. Predlagateljica ni predlagala, naj se ugotovi obstoj njene lastninske pravice na posameznem delu 3 večstanovanjske stavbe 396 k.o. ... v njeno korist. Le če bi predlagateljica predlagala, naj sodišče ugotovi obstoj lastninske pravice na predmetni nepremičnini v njeno korist, bi sodišče prve stopnje moralo postopati po prvem odstavku 17. člena ZNP in bi bil utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi te določbe in posledični nezakonitosti izpodbijanega sklepa zaradi obremenjenosti z bistveno kršitvijo določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

10. Očitana bistvena kršitev glede na obrazloženo ni podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo drugih tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožba ni konkretizirala, materialno pravo pa je glede na vse obrazloženo sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Pritožba predlagateljice je neutemeljena v celoti, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Predlagateljica ni priglasila stroškov pritožbenega postopka, zato o teh ni odločeno.