Jedro

Pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, je lahko katera izmed pogodb civilnega prava ali pogodba o zaposlitvi.

Na morebitne prejemke dolžnika iz naslova opravljanja funkcije direktorja, ki ne predstavljajo plače, ni mogoča izvršba na plačo, kot jo je predlagal upnik v predlogu za izvršbo, oziroma izvršba na plačo ni primerno izvršilno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče poseči na te prejemke.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na plačo. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki navaja, da se z ustavitvijo izvršbe na plačo ne more strinjati. Z vpogledom v spletne strani AJPES je namreč ugotovil, da je dolžnik direktor družbe A. d.o.o. Predlaga, da sodišče z izvršbo na prejemke dolžnika nadaljuje, saj dolžnik kot direktor družbe za njeno vodenje najverjetneje prejema nagrado.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 29. 11. 2017 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je izvršbo med drugim dovolilo tudi na dolžnikovo plačo. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je sodišče s poizvedbo v elektronski evidenci ZZZS dne 6. 1. 2018 ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen in ne prejema stalnih denarnih prejemkov, zato je ob smiselni uporabi četrtega odstavka 133. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršbo na plačo ustavilo.

5. Upnik pravilnosti izpodbijane odločitve s pritožbenimi navedbami, da dolžnik kot direktor družbe A. d.o.o. najverjetneje prejema nagrado za vodenje družbe, po presoji višjega sodišča ni uspel izpodbiti.

6. Poslovodne osebe (direktorji) kot člani poslovodstva gospodarskih družb vodijo posle in jo zastopajo v pravnem prometu, pri čemer statusna zakonodaja določa pristojnosti, obveznosti in odgovornosti osebe kot direktorja gospodarske družbe ter njegova razmerja do drugih organov družbe. Glede ureditve pravic in obveznosti med gospodarsko družbo in direktorjem, ki presegajo ta statusno pravni vidik, predvsem glede ureditve obveznosti družbe do direktorja, pa Zakon o gospodarskih družbah odkazuje na pogodbo med družbo in direktorjem.1 Ta pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, je lahko katera izmed pogodb civilnega prava ali pogodba o zaposlitvi v smislu Zakona o delovnih razmerjih.

7. V predmetni zadevi glede na poizvedbo sodišča pri ZZZS ter tudi glede na upnikove pritožbene navedbe ni dvoma, da dolžnik v družbi A. d.o.o. ni v delovnem razmerju oziroma nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče izvršbo na plačo pravilno ustavilo. Na morebitne prejemke dolžnika iz naslova opravljanja funkcije direktorja, ki ne predstavljajo plače, pa ni mogoča izvršba na plačo, kot jo je predlagal upnik v predlogu za izvršbo, oziroma izvršba na plačo ni primerno izvršilno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče poseči na te prejemke.2

8. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Več o tem: dr. Darja Senčur-Peček. Je pogodba o opravljanju funkcije direktorja lahko pogodba o zaposlitvi?, Podjetje in delo, 2010, št. 5, str. 835 in nasl., ter dr. Aleksej Cvetko. Odprta vprašanja pri sklepanju in odpovedi pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami, Podjetje in delo, 2005, št. 6, str. 1608 in nasl. 2 Prim. VSL sklep III Ip 1477/2013 z dne 17. 4. 2013.