Jedro

Vodja podjetja B. je navedel, da so uvozili silicij iz LR Kitajske in ga shranili v njihovem skladišču. Skladno z naročilom so ponovno izvozili pošiljke evropskim strankam bodisi nepredelane bodisi po drobljenju v manjše kose oziroma čiščenju, da bi zadostili zahtevam evropskih strank. Iz navedene izjave torej izhaja, da je podjetje B., od katerega je tožeča stranka uvozila silicij, nekaterim naročnikom silicij tudi zdrobila v manjše kose in ga očistila glede na zahteve evropskih strank. Iz sodbe Sodišča EU št. C 373/08 pa izhaja, da se na podlagi čiščenja in drobljenja proizvoda lahko dodeli poreklo proizvoda, če se proizvod čisti v fazi izdelave proizvoda in je izločenih najmanj 80% obstoječih nečistoč. Iz izjave vodilnega v podjetju B. pa ni razvidno, kakšno je bilo čiščenje oziroma drobljenje v njihovem podjetju in ali je dosegalo tisti prag, zaradi katerega se lahko dodeli tajvansko poreklo. Ker to ni bilo ugotovljeno, nesporno pa se je podjetje B. ukvarjalo tudi z drobljenjem in čiščenjem silicija iz LR Kitajske, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. DT 4242-22/2012-2 z dne 17. 7. 2012 odpravi, ter se zadeva pošlje organu prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15-ih dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je blago, sproščeno v prost promet v okviru davčno oproščene dobave v drugo državo članico po carinski deklaraciji, ki jo je vložil deklarant družba A. d.o.o., kot posredni zastopnik tožeče stranke, ki je uvoznik blaga, deklarirano kot „silicon metal“, dejansko po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, čeprav je bilo deklarirano, da je po poreklu iz Tajvana. Zaradi tega se določi znesek doplačila dajatev iz naslova protidampinških dajatev v znesku 7.545,37 EUR. V odločbi je določen tudi znesek obresti, hkrati pa je navedeno, da sta dolžnika tako družbi A. kot tudi tožeča stranka, ki sta dolžna dolg poravnati solidarno.

V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je na osnovi obvestil, ki jih Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju OLAF) objavlja v zvezi s preiskavo uvoza silicijeve kovine iz Tajvana v Evropsko skupnost, prvostopenjski organ opravil naknadno preverjanje carinske deklaracije, ki jo je vložil deklarant. Po določbi člena 78 Carinskega zakonika (v nadaljevanju CZ) lahko carinski organi po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta po odobritvi prepustitve blaga deklaracije ponovno pregledajo. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ugotovi, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo. V konkretnem primeru je bil izvoznik blaga družba B., prejemnik pa tožeča stranka. Kot država odpreme blaga je naveden Tajvan.

Carinski urad je pridobil informacije OLAF-a v zvezi s preiskavo, ki jo izvajajo v zvezi z uvozom silicijeve kovine s poreklom iz Tajvana. Po podatkih odbora Euroalliages namreč na Tajvanu ni proizvodnje silicija. OLAF je opozoril na določbo 24. člena CZ, po kateri se za blago, ki je bilo proizvedeno v dveh ali več državah, šteje za blago po poreklu iz tiste države, kjer je bila zadnja bistvena, gospodarsko upravičene predelava ali obdelava in katere izid je izdelava novega proizvoda. Konkretni pojem bistvene predelave ali obdelave obravnava tudi sodba sodišča EU z dne 11. 2. 2010 (zadeva C-373/08). Gre za predelavo, ki ji je bila v Indiji podvržena silicijeva kovina, uvožena iz LR Kitajske. V tem izreku sodbe je določeno, da se ločevanje, drobljenje in čiščenje silicijevih blokov ter nadaljnje presejanje, razvrščanje in pakiranje silicijevih kristalov, ki so nastali z drobljenjem kot so bili opravljeni v primeru, ki se obravnava v konkretni zadevi, ne štejejo za predelavo ali obdelavo, na podlagi katere se dodeli poreklo blaga v smislu člena 24 CZ. OLAF je ugotovil tudi, da je družba B. v postopku likvidacije. Tajvanski carinski preiskovalni oddelek je namreč potrdil, da je družba prenehala obstajati, pridobil pa je tudi izjavo vodilnega družbe gospoda C.C., ki je povedal, da je družba uvažala silikon metal iz LR Kitajske in ga uskladiščevala v svojih prostorih ter nato pošiljke v skladu s posameznimi naročili evropskih kupcev izvozila, včasih brez predelave, včasih pa so ga razdrobili v manjše kose in presejali nečistoče. OLAF je prišel do zaključka, da so ugotovitve preiskovalnega oddelka popolnoma jasne in sicer, da je družba uvažala silikon metal iz LR Kitajske in ga izvažala v skupnost brez vsakršne obdelave ali po enostavnem postopku drobljenja, kar ne zadostuje pogoju za pridobitev tajvanskega porekla blaga. Iz navedenega razloga je Carinski urad Sežana za blago - silikon metal - naknadno obračunal protidampinške dajatve.

Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožeča stranka v tožbi navaja, da drugostopenjski organ tožeči stranki ni omogočil, da zavzame stališče k vsem dokumentom organizacije OLAF, ki so bili pritožbenemu organu posredovani naknadno. Poleg tega uradniki in izvedenci OLAF-a zadeve niso preiskali objektivno, ampak z vnaprej določenega vidika. Prvostopenjski organ samo na osnovi poročila OLAF-a ni mogel z gotovostjo ugotoviti identitete blaga. Preiskava pri družbi B. ni bila izvedena, družba je bila namreč že likvidirana in OLAF pri tej družbi ni pregledal nobenega blaga ali dokumentacije. Tudi družba B. je silicij uvažala tako iz LR Kitajske kot tudi iz drugih držav. OLAF ni zbral dokazov, iz katere države in kakšnega porekla je tisti silicij, ki je prišel do tožeče stranke. Prvostopenjski organ ni sledil dokaznemu predlogu za pridobitev strokovnega mnenja izvedenca za metalurgijo. To mnenje bi bilo ključni dokaz za to, ali lahko mehanska obdelava silicija podeli tajvansko poreklo. Prvostopenjski organ ni zaslišal nobene priče niti direktorja tožeče stranke. Tožeči stranki se zdi nesprejemljivo, da je pritožbeni organ zapisal, da v dokazno moč OLAF-ovega poročila ne dvomi. Po njenem mnenju je to v nasprotju z načelom materialne resnice. OLAF ni ugotovil vseh učinkov mehanske obdelave z ozirom na predvideno uporabo. Tožeči stranki ni bil zagotovljen pošten postopek, v katerem bi se lahko s svojimi trditvami in dokazi učinkovito zoperstavila poročilu OLAF-a. Tožena stranka bi morala dokazati kitajsko poreklo uvoženih silicijevih kosov in da ti kosi niso bili očiščeni z vsaj 80% in da se kljub obdelavi v Tajvanu niso spremenile fizikalne in kemijske lastnosti silicijevih kosov.

Po sodbi sodišča EU št. C-373/08 lahko že samo čiščenje in drobljenje kosov privede do nove določitve porekla, če se odstrani 80 % obstoječih nečistoč z ozirom na predvideno uporabo in je lahko za merodajno določitev porekla tudi že samo drobljenje na delce relevantno, če so potem spremenjene fizikalne ali kemijske lastnosti. Prvostopenjski organ bi moral dokazati, da predelava uvoženega silicija v Tajvanu zahtevam navedene sodbe kljub potrdilu o tajvanskem poreklu, ne odgovarja.

Čeprav so tožeča stranka in tajvanski izvozniki zatrjevali, da je bil namen predelave silicija v Tajvanu zgolj uporaba za zlitine v aluminijski industriji, je OLAF vztrajal pri preiskavi in zaključkih, ki so lahko veljavni oziroma relevantni samo za silicij, ki je namenjen za uporabo v elektroniki ali solarni industriji. Če gre za namen uporabe v industriji solarnih naprav in elektroniki, namreč veljajo povsem drugi kriteriji, ker je tam potreben absolutno čist silicij. Sodbe raznih sodišč v EU potrjujejo stališče tožeče stranke, da podeljujejo postopki predelave v Tajvanu, pri katerih pride do odstranitve žlindre, blagu tajvansko poreklo. Prvostopenjski organ bi moral vsaj ugotoviti, da nima dovolj dokazov proti tajvanskemu poreklu silicija po kriterijih CZ. Tožeča stranka se sklicuje na stališče nemškega sodišča, po katerem ima silicij, ki je bil čiščen tako kot na Tajvanu, posledično druge kemijske lastnosti kot silicij, ki je bil uvožen iz Kitajske. Sklicuje se tudi na mnenje izvedenca prof. D.D., po katerem pri metalurškem siliciju elementi Al, Fe in Ca za namen uporabe zlitin niso nečistoče. Tožeča stranka je predlagala prvostopenjskemu organu in zdaj predlaga sodišču, naj postavi izvedenca za metalurgijo, ki bi povedal, kaj so nečistoče v siliciju ter da je s postopkom mehanične obdelave mogoče odstraniti več kot 80 % obstoječih nečistoč z ozirom na predvideno uporabo in da se z obdelavo in drobljenjem na Tajvanu pridobijo drugačne fizikalne ali kemijske lastnosti, da se z drobljenjem in čiščenjem izboljša kvaliteta silicijevih kosov, da gre pri takem postopku za namensko in nadzorovano drobljenje kosov in da obstoji bistvena razlika med postopki za čiščenje silicija, odvisno od predvidene uporabe. Izvedenec naj bi tudi povedal da OLAF-ova komisija ni razlikovala med različnostjo obeh postopkov čiščenja glede na namen uporabe in da ni pridobila nobenih takih dokazov. Tožeča stranka se še sklicuje na k tožbi priloženo mnenje, pri čemer gre za listino, ki datira v čas po izdaji prvostopenjske odločbe, nanaša pa se na dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. Nadalje se tožeča stranka sklicuje še na sodišča nekaterih drugih držav, ki se nanašajo na poreklo silicija.

Tožeča stranka se nadalje sklicuje na to, da je bila v dobri veri, kar bi bilo treba upoštevati v smislu drugega odstavka 220. člena CZ, saj je razpolagala s potrdilom o poreklu od pristojnih tajvanskih oblasti. Kritika OLAF-a, da tajvanski izvozniki niso poskrbeli za strokovno čiščenje in kontrolo postopkov v zadostni meri, je zgrešena, ker se nanaša le na druge vrste čiščenja (kemijsko, hidrometalurško). Tožeča stranka predlaga, naj sodišče opravi glavno obravnavo in izpodbijano odločbo odpravi ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v odločbi ne sklicuje na nobene dokumente, o katerih se tožeča stranka ne bi mogla izjasniti. Pooblaščenec tožeče stranke si je 5. 12. 2013 ogledal vse spise zadeve in fotokopirali so se dokumenti, za katere je zaprosil. Dokumenti, ki jih je OLAF posredoval carinskemu uradu po izdaji izpodbijane odločbe, niso v neposredni povezavi z izvoznikom družbo B.. Nanašajo se na druge izvoznike iz Tajvana. Postavitev izvedenca bi bila v konkretnem primeru brezpredmetna. Direktorju tožeče stranke je bila dana možnost sodelovanja v upravnem postopku, zaslišanje direktorja družbe B. pa ne bi privedlo do novih dejstev, ker je to opravil že tajvanski carinski organ. Ne držijo navedbe, da OLAF zadeve ni preiskoval objektivno. Ravno tako ne drži trditev, da v poročila niso vključeni ne ugovori ne argumeti prizadetih. V zvezi z izvoznikom B. je bilo ugotovljeno, da je uvažal silicij iz LR Kitajske, ga hranil v najetem skladišču ter izvažal evropskim partnerjem v skladu z naročili, brez da bi bil predmet kakršnekoli predelave ali po minimalni obdelavi, kar ne zadostuje pogojem za pridobitev nepreferencialnega porekla v smislu člena 24 CZ. Glede sklicevanja na dobro vero pa tožena stranka odgovarja, da je zadevno blago po poreklu iz LR Kitajske že od leta 1990 v Skupnosti podvrženo ukrepom trgovinske politike in da je že bilo ugotovljeno pretovarjanje zadevnega blaga po poreklu iz Kitajske preko drugih držav v Skupnost in gre torej za blago s povečanim tveganjem za goljufije. Vse to je bilo tožeči stranki znano. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi sodišče seznanja z odločitvami pristojnih organov oziroma sodišč držav EU v istovrstni zadevi. Odločitve, ki jih našteva, so bile v korist tožeči stranki oziroma je tožeča stranka v njih uspela s svojimi pravnimi sredstvi z istovrstno argumentacijo kot v tem postopku.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedene carinske deklaracije po 78. členu CZ. Po drugem odstavku 78. člena CZ lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Če se pri ponovnem pregledu deklaracij ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so bile določbe v zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo. V obravnavani zadevi je bilo predmet preverjanja ugotavljanje dejanskega porekla uvoženega silicija.

Če je bilo blago proizvedeno v dveh ali več državah, je skladno z 24. členom CZ za poreklo blaga merodajna tista država, v kateri je bila, v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Sodišče EU je sicer res v sodbi številka C-373/08 zavzelo stališče, da se ločevanje, drobljenje in čiščenje silicijevih blokov ter nadaljnje presejanje, razvrščanje in pakiranje silicijevih kristalov, ki so nastali z drobljenjem, kot so bili opravljeni v zadevi, ki se obravnava v glavni stvari, ne štejejo za predelavo ali obdelavo na podlagi katere se dodeli poreklo blaga v smislu člena 24 Uredbe Sveta (EGS) številka 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti. Vendar pa je treba to sodbo obravnavati kot celoto in je pri tem treba upoštevati tudi to, da je sodišče v točki 52 te sodbe navedlo, da je glede postopkov čiščenja in drobljenja proizvoda iz uvodnih pripomb razvidno, da se na podlagi teh postopkov lahko dodeli poreklo proizvoda, ki je bil njun predmet, in to celo če se njegova tarifna podštevilka ni spremenila. Tako bi bilo v skladu z uvodno opombo 3 v primeru, da se proizvod čisti v fazi izdelave proizvoda in je izločenih najmanj 80% obstoječih nečistoč. Na podlagi uvodne opombe 4 je enako pri drobljenju, kadar je to namensko in nadzirano zmanjšanje - v nasprotju s preprostim drobljenjem - proizvoda v delce, ki imajo drugačne fizikalne ali kemijske lastnosti od prvotnih materialov. Kot torej izhaja iz citiranega besedila, se lahko dodeli poreklo tudi zgolj s postopki čiščenja in drobljenja proizvoda, če se proizvod očisti do tolikšne mere, da je izločenih najmanj 80% obstoječih nečistoč.

Kot izhaja iz preiskave tajvanskega Direktorata za carine, preiskovalnega oddelka (v nadaljevanju DOI), je bil obisk podjetja B. opravljen 19. 7. 2011. DOI je potrdil, da je podjetje prenehalo obstajati in je v likvidacijskem postopku. Kljub temu pa je gospod C.C., vodja podjetja B., navedel, da so uvozili silicij iz LR Kitajske in ga shranili v njihovem skladišču. Skladno z naročilom so ponovno izvozili pošiljke evropskim strankam bodisi nepredelane bodisi po drobljenju v manjše kose oziroma čiščenju, da bi zadostili zahtevam evropskih strank. Iz navedene izjave torej izhaja, da je podjetje B., od katerega je tožeča stranka uvozila silicij, nekaterim naročnikom silicij tudi zdrobila v manjše kose in ga očistila glede na zahteve evropskih strank. Kot je bilo že navedeno, iz citirane sodbe Sodišča EU št. C 373/08 izhaja, da se na podlagi čiščenja in drobljenja proizvoda lahko dodeli poreklo proizvoda, če se proizvod čisti v fazi izdelave proizvoda in je izločenih najmanj 80% obstoječih nečistoč. Iz izjave vodilnega v podjetju B. pa ni razvidno, kakšno je bilo čiščenje oziroma drobljenje v njihovem podjetju in ali je dosegalo tisti prag, zaradi katerega se lahko dodeli tajvansko poreklo. Ker to ni bilo ugotovljeno, nesporno pa se je podjetje B. ukvarjalo tudi z drobljenjem in čiščenjem silicija iz LR Kitajske, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V ponovljenem postopku bo potrebno to bistveno okoliščino ugotoviti, kar pomeni, da bo potrebno ugotoviti, do kolikšne mere je v konkretnem primeru podjetje B. zdrobilo oziroma očistilo silicij, ki ga je uvozila tožeča stranka.

Ker je sodišče ugotovilo, da je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Sodišče v tej zadevi ni razpisalo glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku zastopa odvetnik, se mu na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR.