Jedro

Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali je morda kupec deponiral ali plačal kupnino za prodane sončne elektrarne pred začetim stečajem nad dolžnikom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo zahtevo zastavnega upnika za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Ugotovilo je, da je izvršitelj 9. 3. 2016 opravil rubež premičnin, pri katerem je zarubil 2 x 20 kompletov mikroelektrarn, ki jih je prodal na prvi javni dražbi 31. 3. 2016. Nad dolžnikom je bil 30. 5. 2016 začet stečajni postopek, zato je sodišče s sklepom z dne 13. 6. 2016 prekinilo izvršbo. Zastavni upnik je 15. 6. 2016 in 18. 10. 2016 vložil zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju nepremičninske izvršbe, s katero predlaga razveljavitev javne dražbe 31. 3. 2016, na kateri je izvršitelj prodal zarubljene premičnine. Zaradi prekinitve postopka je zahteva nedovoljena.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo zastavni upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi povzema določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v 132. členu. V konkretnem primeru izvršilni postopek še ni bil končan, saj še ni prišlo do delitve kupnine in niso nastopile pravne posledice opravljene javne dražbe, saj ima še vedno vpisano zastavno pravico na premičninah. Sodišče ima možnost razveljaviti opravljeno javno dražbo, saj to izvršilno dejanje ni bilo v celoti realizirano, upniku pa je bila s tem prizadejana velika materialna škoda, kar je izčrpno pojasnjeno v zahtevi za odpravo nepravilnosti. Zastavni upnik je bil z dopisom izvršitelja (posredovano zgolj v vednost preko odvetnika domnevnega kupca in mu dopis ni bil vročen neposredno) seznanjen, da je izvršitelj posredoval na sodišče zahtevo, da slednje odloči o delitvi kupnine. Iz tega razloga se mora izvršilni postopek nadaljevati, saj ne more priti do situacije, da kupnina obtiči na sodišču ali pri izvršitelju. Sodišče je dolžno korektno zaključiti izvršilni postopek v delu, na katerega stečajni postopek ne vpliva.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo strankama in izvršitelju.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zastavni upnik se v pritožbi utemeljeno sklicuje na izjemo od pravila o prekinitvi izvršilnega postopka v primeru začetka stečaja nad dolžnikom. Po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ima začetek stečajnega postopka začetek stečajnega postopka naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka. Po četrtem odstavku istega člena ZFPPIPP pa velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe: […], 4. v drugih primerih: kupec deponiral ali plačal kupnino. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali je morda kupec deponiral ali plačal kupnino za prodane sončne elektrarne pred začetim stečajem nad dolžnikom 30. 5. 2016. V spisu je zapisnik izvršitelja o javni dražbi z dne 31. 3. 2016, po katerem naj bi kupec predhodno vplačal 10 % varščine, da sta na premičninah vpisani zastavni pravici NX, sedaj D na prvem mestu ter NY, da bo kupec odkupil terjatev prvega zastavnega upnika, razliko do prodajne cene pa nakazal najkasneje do 16. 5. 2016 (list. št. 27 spisa). Tega sodišče prve stopnje ni preverilo, zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi zastavnega upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje preveri ali je kupec premičnin deponiral oziroma plačal kupnino do začetka stečaja nad dolžnikom. Če je to storil do 30. 5. 2016, potem ni razloga za prekinitev postopka in bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o zahtevi zastavnega upnika.