Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stranka ima tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravico do izjavljanja o procesnem gradivu, nima pa pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva. Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku ne velja le, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit, kar pa mora izkazati že ob vložitvi izrednega pravnega sredstva.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničino revizijo oziroma predlog za obnovo postopka proti sodbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1621/2015. 2. Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno laično pritožbo. V obširnih pritožbenih navedbah med drugim navaja, da iz določbe 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izhaja, da smejo stranke same opravljati pravdna dejanja. Določbo razume tako, da ji je dana pravica do samostojnega zastopanja. Meni, da je pooblaščenec nikoli ne more zastopati tako, kot se lahko zastopa sama. Sama najbolje ve, kakšno je bilo življenje na bivšem domu, kjer je živela 23 let. Takšna njena pravica izhaja tudi iz 29. člena Ustave RS, ki določa pravna jamstva v kazenskem postopku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določilu tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Z obveznim pravnim zastopanjem, ki ga je uvedla navedena določba ZPP, je stranki odvzeta sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravnorelevantno obliko (postulacijska sposobnost). Stranka ima tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med izredna pravna sredstva sodita tako revizija kot tudi predlog za obnovo postopka) pravico do izjavljanja o procesnem gradivu, nima pa pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva. Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku ne velja le, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit, kar pa mora izkazati že ob vložitvi izrednega pravnega sredstva (četrti odstavek 86. člena ZPP).
5. Ker je v obravnavani zadevi tožnica sama vložila omenjeni izredni pravni sredstvi in ker hkrati ob njuni vložitvi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko je tožničino revizijo oziroma predlog za obnovo postopka zavrglo. Njeno pritožbo proti takšni odločitvi je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).