Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da imata oba odškodninska zahtevka različni pravni in dejanski podlagi ter da je objava opravičila zgolj ena izmed možnih oblik zadostitve nepremoženjske škode po OZ, ne pa eden od pravnih naslovov povračila škode. S človekovo pravico do zasebnosti, ki vsebuje tudi pravico do pietete (tj. ugleda in duševne celovitosti pokojnika), pravo ščiti druge pravne dobrine kot s pravico do odškodnine zaradi duševnih bolečin ob izgubi bližnje osebe. Zloraba pravice do svobode izražanja se sankcionira z objavo popravka oziroma opravičila po 178. členu OZ, pri čemer ne gre za avtomatizem morebitnega vzporednega zahtevka za plačilo denarnega zadoščenja. Zaključek sodišča, ki izhaja iz stališča, da sta zahtevka soodvisna (korelativna), oziroma da je zavrženi zahtevek podreden (akcesoren) zahtevku iz postopka III P 511/2025, je zato napačno, tako zaradi različnosti podlag zahtevkov, kot zaradi procesne logike razdruženih postopkov.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnikov zaradi objave opravičila v sredstvih javnega obveščanja1 z vsebino, da se vodstvo tožene stranke opravičuje svojcem preminulega A. A. za izjave, da je vzrok za eksplozijo in požar v tovarni toženke pripisati človeškemu faktorju, konkretno dejstvu, da naj bi pokojnik na delovnem mestu storil samomor. Ugotovilo je, da je tožba preuranjena, saj zanjo še ni izkazana pravna korist.

2.Zoper sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka pritožujejo tožniki ter predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predmetni postopek prekine do pravnomočnega zaključka postopka III P 511/2025, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, oboje z ustrezno stroškovno posledico.

2.Pritožniki izpostavljajo, da odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega (z odškodnino iz naslova vzdrževanja groba v bodočnosti) temelji na drugačni dejanski in pravni podlagi kot zahtevek za javno objavo opravičila. Stališče sodišča, da gre pri odškodninskem sporu, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, za predhodno vprašanje, na katero samo ni pristojno podati odgovora, je zato materialnopravno zmotno. Izpodbijani sklep je v očitnem nasprotju s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 511/2025 s 4. 9. 2025, s katerim je slednje izločilo del postopka in okrajnemu sodišču v obravnavanje odstopilo predmetni zahtevek kot zahtevek za nepremoženjsko škodo brez denarnega ekvivalenta izven njegove pristojnosti. Glede na podano obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje tožbe tudi sicer ne bi smelo kar zavreči, ampak bi moralo postopek po 206. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prekiniti in počakati do pravnomočne odločitve sodišča, ki mu je zadevo odstopilo v odločanje. Razlaga besedne zveze "predmetna tožba", kot jo podaja obrazložitev sklepa, je preširoka in iztrgana iz konteksta prvotnega tožbenega zahtevka. Če bi odločitev obveljala, bi bilo poseženo v enako varstvo pravic tožnikov in v njihovo pravico do sodnega varstva po 22. oziroma 23. členu Ustave RS, saj bi glede na dejstvo, da se je škodni dogodek pripetil že 12. 5. 2022, zahtevek ob ponovni vložitvi tožbe zastaral.

3.Toženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Okrožno sodišče v Ljubljani je kot stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe v zadevi III P 511/2025, s katero so tožniki uveljavljali plačilo nepremoženjske škode zaradi smrti bližnjega v skupni višini 149.085,01 EUR, povračilo stroškov v znesku 11.000 EUR in javno objavo opravičila zaradi kršitve osebnostnih pravic, po pozivu s 26. 5. 2025 na dopolnitev vloge z vrednostjo spornega predmeta,2 s sklepom s 4. 9. 2025 del zahtevka, ki se nanaša na objavo opravičila, odstopilo Okrajnemu sodišču v Kočevju. Okrajno sodišče v Kočevju je ob predhodnem preizkusu tožbe nato odstopljeni zahtevek zavrglo z utemeljitvijo, da zanj še ni podana pravna korist; zahtevka naj bi bila namreč soodvisna na način, da je uspešnost zahtevka za objavo opravičila izrecno vezana na uspeh v odškodninski pravdi za plačilo denarnega zneska iz vzporedne pravde.

6.Pritožba utemeljeno opozarja, da imata oba odškodninska zahtevka različni pravni in dejanski podlagi ter da je objava opravičila zgolj ena izmed možnih oblik zadostitve nepremoženjske škode po Obligacijskem zakoniku (OZ), ne pa eden od pravnih naslovov povračila škode. S človekovo pravico do zasebnosti, ki vsebuje tudi pravico do pietete (tj. ugleda in duševne celovitosti pokojnika), pravo ščiti druge pravne dobrine kot s pravico do odškodnine zaradi duševnih bolečin ob izgubi bližnje osebe. Zloraba pravice do svobode izražanja se sankcionira z objavo popravka oziroma opravičila po 178. členu OZ, pri čemer ne gre za avtomatizem morebitnega vzporednega zahtevka za plačilo denarnega zadoščenja. Zaključek sodišča, ki izhaja iz stališča, da sta zahtevka soodvisna (korelativna), oziroma da je zavrženi zahtevek podreden (akcesoren) zahtevku iz postopka III P 511/2025, je zato napačno, tako zaradi različnosti podlag zahtevkov, kot zaradi procesne logike razdruženih postopkov. Pritožniki so svojo tožbeno vlogo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sicer res vezali na način, da so v III. točki tožbenega besedila zapisali, da se mora vodstvo toženke za svoje izjave opravičiti v roku 15 dni po prejemu "predmetne sodbe", a je bil prvotni namen tožeče stranke v tem, da se postopek proti toženki vodi enotno. Ob razdružitvi postopkov pa je mogoče to besedno zvezo razlagati le v povezavi z obravnavanim zahtevkom ter bi za drugačno stališče sodišče moralo predhodno opraviti materialno procesno vodstvo, če bi štelo zahtevek za nejasen ali pomanjkljiv. S tem, ko je Okrajno sodišče v Kočevju tožbo zavrglo, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo, je tožnikom kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja po 22. členu Ustave, obenem pa je zagrešilo še absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno (vsebinsko) odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Spletna stran eee, časopis občin X. in Y., portal aaa portal bbb.

2Pritožniki so v dopolnitvi vloge navedli vrednost 2.000 EUR.