Jedro

V primeru poenostavljene prisilne poravnave dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu. Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek izvršbe, ki je bil prekinjen z dnem 29. 1. 2021, nadaljuje in ugotovilo, da potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje na upnikovo terjatev.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Predlaga, da se izvršilni postopek ustavi.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Na podlagi drugega odstavka 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tudi 212. do 218. členi tega zakona, ki urejajo pravne učinke potrjene prisilne poravnave. Četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP pa določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.

7. Učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove ureja 215. člen ZFPPIPP, ki v prvem odstavku določa, da sodna odločba ali odločba drugega državnega organa, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, v drugem odstavku pa določa, da na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka tega člena izvršilno sodišče dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

8. Določba četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP glede obsega terjatve, na katero učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava, v primeru poenostavljene prisilne poravnave niti v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP ni neposredno uporabljiva, saj dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu (glej četrti odstavek 221.b člena in četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP). Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave (primerjaj četrti odstavek 212. člena ter prvi in drugi odstavek 214. člena ZFPPIPP; glej tudi prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP). Na dolžniku je torej trditveno in dokazno breme, da je točno določena terjatev upnika na seznamu in da nanjo potrjena prisilna poravnava učinkuje. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik navedenega ni izkazal. Dolžnik se namreč na pravilno vročen poziv sodišča, da naj izkaže, da je terjatev upnika, ki je na seznamu navedena pod zaporedno št.49 v znesku 325,10 EUR, vsaj delno terjatev, ki jo upnik na podlagi računov izterjuje v tem postopku v skupnem znesku 334,96 EUR ni odzval. Prav tako tega niti ne izkazuje v vloženi pritožbi. Odločitev sodišča, da prisilna poravnava na predmetno izvršbo ne učinkuje, je torej pravilna.

9. Pritožba tako ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).