Jedro

Toženka je pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala pravilno in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. Ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi določil 2., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je tožnik po odvetniku B. B. 22. 9. 2023 vložil prošnjo za dodelitev BPP. Toženka je odvetnika z dopisom z dne 17. 10. 2023 pozvala, da v roku 8 dni prošnjo ustrezno dopolni, ker ta ni vsebovala pooblastila za zastopanje, prav tako pa v prošnji tudi ni navedel vseh potrebnih dejstev in okoliščin v zvezi z zadevo, potrebnih za odločanje o možnosti za uspeh v zvezi z odškodninsko tožbo, ki jo prosilec želi vložiti zoper M. D. Sodišče je odvetnika tudi opozorilo, da bo prošnjo, v kolikor je v danem roku ne bo ustrezno dopolnil, v skladu z 67. členom Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrglo.

3.Iz vročilnice izhaja, da je prosilčev odvetnik navedeni poziv prejel dne 20. 10. 2023, vendar do dne 30. 10. 2023 (28. 10. 2023 je bila sobota) oziroma vse do dneva izdaje predmetnega sklepa ni dopolnil prošnje, zato je le-ta nesposobna za obravnavanje in jo je toženka po drugem odstavku 67. člena ZUP zavrgla kot nepopolno.

4.Tožnik se z navedenim ne strinja in vlaga tožbo, v kateri odločitev izpodbija zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

5.Opozarja, da je bila zavrnjena prošnja za BPP za vložitev odškodnine pravde zoper osebo M. K. Navaja, da je priložil dokumentacijo iz ZPKZ Dob, prošnja je bila vložena skupaj s še dvema prošnjama, ki sta bili odobreni, kjer je bilo predloženo tudi pooblastilo za zastopanje k prošnji. V navedeni zadevi je ista toženka že odobrila BPP za odškodninsko tožbo zoper ZPKZ Dob, zaradi istega škodnega dogodka. Prosilec želi tožiti tudi neposrednega napadalca. Pojasnjuje dejansko stanje zadeve ter poudarja, da dopolnitev BPP prošnje ni bila potrebna, saj je toženka že razpolagala z vsemi podatki glede dogodka z dne 31. 1. 2021, predhodno pa je bilo vloženo tudi pooblastilo za zastopanje tožnika.

6.Meni, da je tožniku kršen 1., 2. člen in 13. člen ZBPP in da je v izpodbijani odločbi bil diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP. Kršena mu je pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Odločitev je nepravilna in ji manjkajo razlogi, zakaj je sodišče konkretno zavrnilo prošnjo za BPP prosilke, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj (manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih). Predlaga ugoditev prošnji oz. podredno odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek ter priglaša stroške.

7.Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je posredovala upravni spis.

8.Tožba ni utemeljena.

9.Predmet presoje sodišča v tem upravnem sporu je izpodbijani sklep toženke, s katerim je zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP. Zavrnitev temelji na ugotovitvi, da tožnik prošnje za dodelitev BPP niti po dodatnem pozivu na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti za vsebinsko obravnavanje prošnje ni ustrezno dopolnil kolikor zadeva predložitev pooblastila in opredelitev vseh potrebnih dejstev in okoliščin v zvezi z zadevo, potrebnih za odločanje o možnosti za uspeh v zvezi z odškodninsko tožbo.

10.Zakonodajalec je z določilom drugega odstavka 34. člena ZBPP določil, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Zato je bila dolžna toženka v okviru formalnega preizkusa tožnikove prošnje ugotoviti, ali le-ta izpolnjuje formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.

11.Specialna določba ZBPP, ki se nanaša na obliko in vsebino prošnje za dodelitev BPP je vsebovana v 32. členu ZBPP. Ta v prvem odstavku določa, da prosilec prošnjo vloži na predpisanem obrazcu; če je ne vloži tako, pa mora vsebina vsebovati podatke iz drugega odstavka 32. člena, kjer so določeni podatki, ki jih mora prošnja vsebovati. Gre torej za posebne podatke, ki jih, poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP, mora vsebovati prošnja za dodelitev BPP v vsakem primeru. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora toženka kot pristojni organ za BPP po določbi prvega odstavka 67. člena ZUP od vložnika zahtevati odpravo pomanjkljivosti.

12.Sodišče po vpogledu podatkov in listin predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je toženka pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala skladno z navedenimi določili in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, kot je podrobno navedeno v njenem pozivu tožniku za dopolnitev vloge z dne 11. 8. 2017, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. S takšnim pozivom je bil po presoji sodišča tožnik pravilno pozvan na dopolnitev prošnje in ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.

13.Ker torej tožnik svoje prošnje za BPP v danem roku ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo s pozivom toženke z dne 17. 9. 2023, je po presoji sodišča njena odločitev, da prošnjo zavrže, pravilna in zakonita. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

14.Ker dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o zadevi, to je, da tožnik prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil, med strankama ni sporno, in ker je sodišče odločilo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. ZUS-1, po kateri namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega akta med strankama ni sporno.

15.Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.