Jedro

Predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik predlagal šele v ugovoru z dne 1.4.2005, je glede na določbo 3. odstavka 117. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepozen. Dolžnik bi lahko takšen predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil najkasneje dne 26.8.2004, to je v 3 mesecih od dne 26.5.2004, ko je nastopila dolžnikova zamuda roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, vložen dne 1.4.2005 je zato prepozen.

Dolžnikov ugovor o tem, da premičnine, na katere je dovoljena izvršba, niso njegova last in da je zato navedeni sklep neizvršljiv, je bilo potrebno zavrniti, saj lahko takšen ugovor vloži le tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ), ne pa tudi sam dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrže kot prepozen, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. I 2004/02700 z dne

7.5.2004 zavrže, da se ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 2.3.2005 zavrne ter da je dolžnik dolžan povrniti upniku v roku 8 dni po prejemu tega sklepa

19.800,00 SIT stroškov odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje do plačila.

Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, saj je sklep o izvršbi prejel šele 31.3.2005, saj aprila in maja sploh ni posloval, zakoniti zastopnik pa je bil v navedenem času odsoten iz Slovenije.

Zato ni možno upoštevati določb o fikciji in sklep tako ni mogel postati pravnomočen. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, bi moralo sodišče o ugovoru meritorno odločiti. Sodišče bi moralo tudi ugoditi ugovoru glede nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj dolžnik ni lastnik premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu podjetja. Pritožbenemu sodišče zato predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, da ugodi tudi ugovoru zoper sklep o izvršbi in ugovoru zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, vse stroške postopka pa naloži v plačilo upniku, tudi pritožbene, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je dolžnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi vložil prepozno. Iz spisa izhaja, da je bil dolžniku, ki je pravna oseba, sklep o izvršbi opr.

št. I 2004/02700 z dne 7.5.2004 vročen dne 17.5.2004, in sicer na podlagi fikcije po določbah 141.,142. in 133. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004). Predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik vložil pri sodišču prve stopnje dne 1.4.2005, je glede na določbo 3. odst. 117. člena ZPP v zvezi s 15. člen ZIZ prepozen. Dolžnik bi lahko takšen predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil najkasneje dne 26.8.2004, to je v 3 mesecih od nastopa zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi dne 26.5.2004. Prvostopenjsko sodišče je posledično pravilno odločilo, da je tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, vložen dne 1.4.2005, prepozen, saj bi ga moral dolžnik glede na določbo 3. odst. 9. člena ZIZ vložiti najkasneje do 25.5.2004. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo tudi o ugovoru dolžnika z dne 1.4.2005 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom - prodajo dolžnikovih premičnin. Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da dolžnik glede na določbo ZIZ, ne more utemeljeno ugovarjati, da premičnine, na katere je dovoljena izvršba niso njegova last. Takšen ugovor lahko vloži le tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

Ker pritožba dolžnika ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.