Jedro

Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala od tožene stranke (v nadaljevanju toženec) plačilo zneska 409, 87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2018 ter plačilo izvršilnih stroškov v znesku 117,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2019 ter povrnitev pravdnih stroškov (točka I izpodbijane sodbe). Pod točko II je sodišče odločilo, da je tožnica dolžna plačati tožencu pravdne stroške v znesku 342,66 EUR.

2. Citirano sodbo izpodbija tožnica s pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V pritožbi povzema dosedanje navedbe, ki jih je podajala pred sodiščem prve stopnje, pri čemer izpostavlja, da je toženec premijo po sporni zavarovalni pogodbi redno plačeval do marca 2018, zato je iz toženčevega skoraj štiriletnega plačevanja premije sklepati, da je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno. Nadalje navaja, da je na drugi strani police z dne 22. 4. 2014 zapisano, da je tudi sprejeta ponudba sestavni del zavarovalne pogodbe in torej polica dokazuje, da je toženec podpisal ponudbo, ki jo je tožnica sprejela in izdala polico. Meni, da je potrebno uporabiti določbo drugega do četrtega odstavka 925. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in zavarovalno pogodbo šteti za sklenjeno. Sodišču očita zmotno uporabo prvega odstavka 925. člena OZ, po katerem je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta polico. Izpodbija tudi odmerjene stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti tako ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (določbe drugega odstavka 350. člena ZPP) in tudi ne pritožbeno pavšalno grajane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrek izpodbijane sodbe je razumljiv, razlogi sodišča so jasni, natančni. Sodišče je tudi materialno pravo pravilno uporabilo, zato očitek, da bi ugotovljen konkretni dejanski stan moralo materialnopravno okvalificirati z določbami od drugega do četrtega odstavka 925. člena OZ ter zaključiti, da se zavarovalna pogodba "šteje za sklenjeno", ni utemeljen, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene, skladne določbi 8. člena ZPP, ugotovilo naslednje: osnovna zavarovalna polica (priloga A 1) ter tudi nadaljnje police (prilogi A 2 in A 7) za družinsko nezgodno zavarovanje, ki jih je tožnica vložila v spis in na podlagi katerih utemeljuje svojo terjatev, niso podpisane s strani toženca. Tožnica uveljavlja plačilo računov z dne 12. 3. 2018 za znesek 160,37 EUR, z dne 13. 6. 2018 za znesek 160,37 EUR ter z dne 27. 4. 2018 za znesek 249,50 EUR (dve četrtletni premiji in vračilo popusta na večletno zavarovanje zaradi predčasne prekinitve). Toženec je imel s tožnico sklenjena tudi življenjska in naložbena zavarovanja.

7. Tožnica smiselno zatrjuje, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, kar bi v sporu majhne vrednosti lahko bil dovoljen pritožbeni razlog, vendar ob upoštevanju pravočasnih in dovolj konkretiziranih dejanskih tožbenih trditev, tudi ta kršitev ni podana. Tožnica v pritožbi ponavlja, da je sodišče prezrlo, da je toženec vse do leta 2018 redno plačeval premije, ter da tudi iz police z dne 22. 4. 2014 izhaja, da je bila prva premija plačana že ob ponudbi. Sodišče je v izpodbijani sodbi utemeljilo, da je toženec te trditve prerekal in sicer, da je navajal, da tožnica ni izkazala, da bi toženec po sporni zavarovalni pogodbi plačeval premije ter, da je na polici opravljen le obračun prve premije ter zapisano, da je prve premija plačana ob podpisu, ni pa predložen dokaz o plačilu, da je toženec navajal, da je s tožnico imel sklenjene druge vrste zavarovanj (življenjsko in naložbeno), za nezgodno zavarovanje na podlagi katerega je izdala sporne račune, pa je trdil, da tožnica ni izkazala sklenjenega razmerja, ker ni predložila podpisane zavarovalne pogodbe niti police za nezgodno zavarovanje, ki bi bila podpisana s strani toženca

8. Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, ki so zgoraj povzeta, je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica. Svoj zaključek je pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 925. člena OZ, ki določa, da je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta polico ali potrdilo o kritju.

9. Pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo upoštevati, da je na polici zapisano, da je ponudba sestavni del zavarovalne pogodbe ter, da ta zapis na polici dokazuje, da je toženec podpisal ponudbo, so nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) in tudi sicer so presplošni, da bi sodišče druge stopnje nanje lahko odgovarjalo. S temi navedbami tožnica prav tako izpodbija dejansko stanje, kar pa, kot je bilo že povedano, ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja. Sodišče prve stopnje glede na obrazloženo ni imelo dejanske podlage za uporabo določbe drugega do četrtega odstavka 925. člena OZ, kot tudi ne za uporabo določbe 927. člena OZ. Kot je že bilo pojasnjeno, je toženec zanikal plačilo premij oziroma je zatrjeval, da tožnica plačila premij po sporni zavarovalni pogodbi oziroma polici ni izkazala (točka 8 obrazložitve).

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni bila uspešna, zato mora nositi sama svoje stroške pritožbenega postopka (določba 165. in 154. člena ZPP).