Jedro

Ker storilec ni podal izrecnih dokaznih predlogov, v svojih navedbah tekom postopka pa tudi ni niti nakazal, da bi še obstajali kakršnikoli dokazi za njegove trditve, je neutemeljeno smiselno uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist ter načela materialne resnice.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Celje št. 0000124928897 z dne 15. 8. 2022 kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog, storilcu pa tudi naložilo plačilo stroškov postopka - sodne takse v skupnem znesku 90,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter se mu omogoči ustrezna obramba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bil storilcu izdan plačilni nalog zaradi prekrška po 5. točki sedmega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega sta mu bili izrečeni glavna sankcija - globa v znesku 400,00 EUR in stranska sankcija 5 kazenskih točk. Ta prekršek je storil s tem, da je 15. 8. 2022 vozil osebno vozilo izven naselja, kjer je hitrost vožnje omejena na 60 km/h, s hitrostjo najmanj 102 km/h. 5. Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo navajal, da tistega dne ni peljal mimo hišne številke ..., kjer so se izvajale meritve hitrosti, da je bil ustavljen s strani policistov v Šentjurju na bencinskem servisu, ki se nahaja 10 km stran od naslova, ki ga navajajo policisti, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek, v okviru tega pa zaslišalo storilca ter poslujoča policista A. A. in B. B. Čeprav je storilec tudi na zaslišanju vztrajal pri trditvah, da se kritičnega dne ni peljal mimo stavbe na naslovu ..., temveč je pripeljal iz Kompol pri Štorah proti Šentjurju, zaradi česar policista nista mogla izmeriti hitrost njegovega vozila in da sta policista pristopila do njega, ko se je ustavil na bencinskem servisu v Šentjurju, je sodišče na podlagi izpovedb zaslišanih policistov ter iz spisovnega gradiva ugotovilo, da je storilec kritičnega dne vozil osebno vozilo iz smeri Štor proti Šentjurju, da je vozil od odcepa v Prožinski vasi za Ogorevc iz smeri Celja naprej proti Šentjurju, da sta bila policista pozorna na to vozilo, ker se je peljal mimo patrulje z zelo veliko hitrostjo, da je policist B. B. izmeril hitrost vožnje storilčevega vozila na razdalji 451 metrov od kraja izvajanja meritev, pri čemer je bila hitrost storilčevega vozila izmerjena v trenutku, ko se je oddaljeval od mesta izvajanja meritev, da sta oba policista tudi videla registrsko številko vozila, saj sta bila nanj posebej pozorna zaradi vožnje z veliko hitrostjo v trenutku, ko se je storilec približeval mestu izvajanja meritev, da sta nato policista zapeljala za storilcem in ga ustavila s predpisanimi znaki ter opravilo postopek z njim na bencinskem servisu OMV v Šentjurju, kjer mu je bil predočen prekršek in na merilniku hitrosti pokazana izmerjena hitrost, pri čemer pa storilec tekom samega postopka ni imel nobenih pripomb. Ker sodbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za sodno varstvo, glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča vezano.

6. Ob povzetih ugotovitvah in pritožbeno neizpodbijanem zaključku, da je storilec očitani mu prekršek storil z direktnim naklepom, saj se je zavedal, da je omejitev hitrosti na tem odseku 60 km/h, pa je kljub temu vozil s povečano hitrostjo najmanj 102 km/h in se torej ob zavedanju svojega dejanja to tudi hotel storiti, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zaključilo, da je storilcu dokazana storitev prekrška po 5. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP tako v objektivnem kot tudi subjektivnem smislu.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da storilcu ni bilo omogočeno soočenje s policistom A. A., ki je izdal plačilni nalog na podlagi lažnih navedb, je pritožbeno sodišče ob pregledu spisovnega gradiva ugotovilo, da so te navedbe neutemeljene. Policist A. A. je namreč bil zaslišan istega dne kot storilec in sicer 28. 11. 2023, iz zapisnika o zaslišanju priče na list. št. 17 in 18 spisa, pa jasno izhaja, da je pri zaslišanju policista A. A. bil navzoč tudi storilec, ki je ob zaslišanju podajal pripombe in priči tudi postavljal vprašanja. Ker niti na tem naroku, niti ob svojem zaslišanju, prav tako pa ne v svojih pisnih vlogah tekom postopka, ni podal takih navedb, da bi sodišče lahko sklepalo o tem, da obstojijo kakšne slike ali video posnetki ali priče, ki bi lahko potrdile storilčeve trditve, da v tistem času ni vozil mimo naslova ..., pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni zaslišalo prič, ki bi potrdile, da storilec 15. 8. 2022 ni vozil po cesti Štore - Prožinska vas ter da o tem obstajajo slike in video posnetki, ki bi jih, če bi mu bilo omogočeno soočenje s policistom A. A., moral pokomentirati.

8. Glede na to, da storilec ni podal izrecnih dokaznih predlogov, v svojih navedbah tekom postopka pa tudi ni niti nakazal, da bi še obstajali kakršnikoli dokazi za njegove trditve, je neutemeljeno smiselno uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist ter načela materialne resnice.

9. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče smelo storilcu za ta prekršek po 5. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP izreči le 3 in ne 5 kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je za ta prekršek predpisan izrek globe v višini 400,00 EUR ter izrek stranske sankcije 5 kazenskih točk v cestnem prometu in ker so sankcije bile izrečene v skladu z zakonom, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo tudi v tem delu.

10. Glede na navedeno, ko so pritožbene navedbe neutemeljene in je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih dejanskih ugotovitvah pravilno uporabilo določbe predpisa, ki določa prekršek in pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, in ko tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe niso bile ugotovljene kršitve, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z opombo 8.2 tarifnega dela ZST-1 naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v skupnem znesku 135,00 EUR, ki jo bo storilec moral plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa k plačilu sodne takse.