Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je z izvedencem ugotovilo, da niso podani pogoji, da preneha skrbništvo, ki je bilo določeno za predlagatelja. Delno omejena poslovna sposobnost v opisani obliki je nujna in je potrebno pravne posle, ki so opisani, opraviti preko skrbnika.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, da preneha skrbništvo. V II. točki je omejilo predlagateljev predlog za ponovno predlaganje prenehanja skrbništva do 12. 12. 2023. Stroške krije proračun. Na predlog CSD-ja pa je sklep N 62/2020 z dne 3. 6. 2021 dopolnilo v II. točki, druga vrstica izreka tako, da se doda besedilo: da se vsakomesečno iz mesečnega prejemka najprej poravnajo obveznosti stanovanja.
2. Proti temu sklepu je vložil pritožbo predlagatelj in ponavlja zahtevo, da mu sodišče vrne poslovno sposobnost. Zahteva odškodnino 100.000,00 EUR od države, ker je uničila življenje njemu in njegovi mami. Nato je zunaj roka za pritožbo vložil še vlogo z naslovom "Zahteva" z dne 1. 2. 2023, v kateri meni, da se država in sodišče dela norca iz njega in ponavlja zahtevo za vrnitev opravilne sposobnosti. Pritožbeno sodišče je upoštevalo navedbe iz pravočasne pritožbe.
3. Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na določbe ZNP, ki urejajo spremembo obsega skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva. Gre za določbo 67. člena ZNP-1. Po tej določbi sodišče spremeni odločbo o postavitvi pod skrbništvo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic ali če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo in tedaj sodišče odloči o prenehanju skrbništva.
6. Sodišče prve stopnje je postavilo izvedenca psihiatra dr. A. A., ki je obiskal predlagatelja na domu in podal pisno izvedeniško mnenje. Pri tem izvedenec ugotavlja, da je moč ugotoviti še znake neopredeljene osebnostne patologije, za katero je značilna osebnostna nezrelost, kot posledica neustrezne vzgoje in da je zato predlagatelj slabo prilagojen na zahteve vsakdanjega življenja, kar se kaže v obliki slabšega razumevanja socialnih odnosov. Ugotovil je, da ni sposoben organizirati in vzdrževati osnovne življenjske pogoje v skladu s standardi, da živi v kaotičnem okolju, kar je ugotovil pri obisku predlagatelja na domu. Meni, da potrebuje pomoč osebnega asistenta, saj je prišlo do specifične invalidnosti. Pri tem je ponovil, da ni sposoben samostojnega odločanja o prometu z nepremičninami, večjimi denarnimi sredstvi, da potrebuje stalno organiziran nadzor nad plačilom mesečnih obveznosti, da pa lahko s preostankom denarja samostojno razpolaga in sodeluje v upravnih in sodnih postopkih in odloča o tem, kje bo živel. Izvedenec zaključuje mnenje, da predlaga, da se ne spremeni obseg skrbništva tako, kot predlaga predlagatelj.
7. Nato je sodišče povzelo celotno dogajanje, ko je bilo prvič treba odločati o delnem odvzemu poslovne sposobnosti po tedanjih predpisih, kar je bilo s sklepom sodišča z dne 17. 5. 2015. Takrat mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost in nato je še trikrat sodišče odločalo o predlogih predlagatelja. Za skrbnika je bil določen CSD. Nazadnje je sodišče s sklepom z dne 3. 6. 2021 ponovno zavrnilo predlog predlagatelja za vrnitev poslovne sposobnosti in pod točko II izreka določilo obseg skrbništva oziroma delno spremenilo predhodni sklep št. N 80/2019 z dne 13. 2. 2020 tako, da se preostanek mesečnega prejemka izroči predlagatelju tako, da vsak teden prejme enak znesek (odvisno od mesečnega prejemka), poleg tega pa še 50,00 EUR in se plačajo stroški, ki bodo že prej izkazani s predračuni in nujnimi stroški.
8. Na naroku je od prisotnih iz CSD-ja sodišče ugotovilo, da je treba sklep zaradi zavarovanja stanovanja, kjer prebiva, dopolniti tako, da se poravnajo najprej stroški stanovanja. Zato je izpodbijani sklep dopolnilo v točki IV izreka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s tem sodišče bolj specificiralo prejšnji izrek, ki je imel omejitev, da se najprej plačajo nujni stroški. Seveda so stroški za preprečitev izgube stanovanja nujni, in zato je sodišče pravilno dopolnilo prejšnji sklep z izrekom pod točko IV tega sklepa.
9. Sodišče je tudi ugotovilo, da je finančno stanje še slabše, kot je bilo v prejšnjem odločanju, ker so predstavnice CSD povedale, da teče tudi izvršba na tožnikova sredstva.
10. Celoten postopek je pokazal, da niso podani pogoji, da bi sodišče lahko odpravilo omejitve poslovne sposobnosti, kot so bile opisane v sklepu z dne 13. 2. 2020 in v sklepu z dne 3. 6. 2021. Okoliščine se niso spremenile in še zmeraj je potrebna odločba o skrbništvu v obsegu, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Predlagatelj pa ima procesno sposobnost in v tem delu ni postavljen pod skrbništvo. V pritožbi predlagatelj zahteva odškodnino 100.000,00 EUR od države. Zato naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali predlagatelj s tem želi vložiti tožbo. Če bo predlagatelj izjavil, da je njegovo zahtevo treba razumeti kot vložitev tožbe, bo sodišče moralo to zahtevo odstopiti na pristojno sodišče, ki bo nato speljalo nadaljnji postopek. V postopku za vrnitev popolne poslovne sposobnosti pa nepravdno sodišče ne more odločati o predlagateljevi zahtevi.
11. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje odloči še o pritožbi iz zadeve N 35/2022, o kateri še sodišče prve stopnje ni odločilo v pomenu dopustnosti oziroma pravočasnosti te pritožbe. Če bo ugotovilo, da je pritožba prepozna, naj o tem odloči s sklepom. Na sklepu N 35/2022 je sicer klavzula pravnomočnosti, vendar o dopustnosti pritožbe še ni bilo odločeno.
12. Ker je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločilo, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče je tudi upoštevalo preiskovalno načelo po 7. členu ZNP, varstvo pravic udeležencev (6. člen ZNP-1). Ugotovilo je, da ni bilo takšnih kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo o prepovedi novega predloga do 12. 12. 2023 in se pri tem oprlo na določbo 71. člena ZNP-1.