Jedro

Ker je v zakonu urejena možnost, da stranka uveljavlja oprostitev plačila takse za pritožbo, če njenega plačila ne zmore (3. odst. 105. a čl. ZPP), ni mogoče pritrditi pritožniku, da je kršena njegova z ustavo zajamčena pravica do pritožbe.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo tožene stranke zoper sodbo opr.št. Pg 1 z dne 15.4.2009, ker je ugotovilo, da zanjo ni plačala sodne takse.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Opozarja, da je v predmetni zadevi tožena fizična oseba, pravica do pritožbe pa je z Ustavo zajamčena pravica in ne more biti pogojevana s tem, ali je nekdo plačal sodno takso ali ne. Sodna taksa je davčna obveznost, vse ustavne pravice in svoboščine pa izhajajo iz same Ustave. Dolžnost vsakega sodnika je, da v primeru suma protiustavnosti kakšnega predpisa zahteva njegovo ustavno presojo. Ni naloga sodišča prve stopnje, da nekritično povzema vsak predpis vsake vrste in pri tem v celoti prezre ustavno zajamčeno pravico do pritožbe. Tožnik (verjetno pravilno: toženec) ni plačal sodne takse za pritožbo, ker nima nobenih finančnih sredstev, je brez vsakih prihodkov in premoženja in je prosil Okrožno sodišče v Mariboru za brezplačni osebni stečaj. V nadaljevanju pritožnik obširno povzema pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o glavni stvari po sodbi z dne 15.4.2009. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 105. a čl. določa, za katere vloge v postopku je plačilo takse procesna predpostavka za njihovo obravnavo in med njimi je navedena tudi pritožba. Procesna predpostavka pa pomeni, da ne pride do (vsebinske) obravnave pritožbe, če taksa ni plačana. V obravnavanem primeru pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil pozvan k plačilu takse za pritožbo zoper sodbo, da je bil opozorjen na posledice njenega neplačila in da takse kljub temu ni plačal. Njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje pravnomočno zavržen, tako da ni mogoče upoštevati v pritožbi uveljavljenih trditev, da pritožnik nima nobenih finančnih sredstev in da je brez premoženja. Določilo 1. odst. 105. a čl. ZPP ni protiustavno. Njegov namen je v preprečevanju vlaganja takšnih pritožb, ki so očitno neutemeljene, s tem se doseže, da so postopki bolj ekonomični in da je pravica do sodnega varstva učinkovitejša. Ker je v zakonu urejena možnost, da stranka uveljavlja oprostitev plačila takse za pritožbo, če njenega plačila ne zmore (3. odst. 105. a čl. ZPP), ni mogoče pritrditi pritožniku, da je kršena njegova z ustavo zajamčena pravica do pritožbe.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.