Jedro

Tožnica, ki je po pridobitvi upnikove zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi dosegla vknjižbo lastninske pravice na svoje ime na podlagi sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za vrnitev darila in za razveljavitev vknjižbene izjave, ni izkazovala obstoja take pravice, ki bi preprečevala izvršbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zoper dolžnika Z. Č. na nepremičnini parc. št. 165.S – stanovanjska stavba v obsegu 147 m2, vl. št. ..., k.o. ...

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da je glede na to, da je toženka pridobila hipoteko na spornem deležu nepremičnine pred trenutkom, ko je tožnica postala lastnica, zahtevek neutemeljen.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je poleg trenutka, ko je toženka pridobila hipoteko, pomemben tudi datum razveze zakonske zveze med tožnico in izvršilnim dolžnikom. Po razvezi zakonske zveze se namreč darila večje vrednosti, dana med zakoncema, vrnejo, tožnica pa je pred vknjižbo hipoteke tako tožbo tudi vložila. Lastninska pravica tožnice je obstajala že od razveze zakonske zveze. Poleg tega izvršilni dolžnik že dolga leta ni izvrševal svoje zemljiškoknjižne lastninske pravice. Ker je sodišče to okoliščino štelo za nepomembno, ni izvedlo dokazov v zvezi z njo.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki je nanjo odgovorila. Ker je vložila odgovor po pooblaščenki, ki ni odvetnica, so navedbe neupoštevne (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji. Pravice, ki jih uveljavlja tretji, so po svoji naravi lahko stvarnopravne, druge absolutne pravice in tudi obligacijske pravice (na primer zakup, hramba). Gre za tàko pravico glede predmeta izvršbe, ki bi tretjemu tudi v primeru, če bi dolžnik sam odtujil to stvar, omogočala preprečitev take odtujitve. Kadar je temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe lastninska pravica tretje osebe, se ta dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice.(1)

7. Sodišči sta ugotovili, da je bil izvršilni dolžnik Z. Č. ob zaznambi sklepa o izvršbi dne 27. 9. 2006 vknjižen kot solastnik nepremičnine do ½, da je solastninski delež pridobil v letu 1980 na podlagi darilne pogodbe in vknjižbene izjave, da je tožnica 4. 1. 2006 zoper izvršilnega dolžnika vložila tožbo za vrnitev darila in za razveljavitev vknjižbene izjave, da je bila na podlagi zamudne sodbe, izdane v navedeni pravdni zadevi, dne 23. 5. 2007 izvedena vknjižba v korist tožnice.

8. Na podlagi navedenih ugotovitev zavzeto stališče, da tožnica ob zaznambi sklepa o izvršbi na predmetu izvršbe ni imela take pravice, ki bi preprečevala izvršbo, je pravilno. Revidentkino stališče, da je lastninsko pravico pridobila že s trenutkom razveze zakonske zveze oziroma z vložitvijo tožbe za vrnitev darila in za razveljavitev vknjižbene izjave, nima nobene opore v materialnem pravu. Razveza zakonske zveze je taka okoliščina, ki daje zakoncu možnost zahtevati vrnitev darila, ni pa to ipso iure posledica razveze. Kot trenutek pridobitve lastninske pravice ne more šteti niti vložitev tožbe. Tedaj je tožnica pridobila možnost zavarovati pričakovano pridobitev lastninske pravice, vendar ne trdi, da bi to storila. Dejstvo, da je bila ona tista, ki je izvrševala lastninska upravičenja na celotni nepremičnini, pa tudi ni tako, da bi preprečevalo izvršbo.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti upoštevni razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o tožničinih stroških revizijskega postopka je vključena v odločitev o glavni stvari (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na tožbo ni bil vložen po (kvalificiranemu pooblaščencu, toženka ni upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklep II Ips 67/2010 z dne 3. 6. 2010.