Jedro

Kršitve 20. in 30. čl. ZSDU nimajo takšne narave, da bi vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba

52. čl. ZPDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugodilo predlogu predlagatelja SKEI SINDIKALNA PODRUŽNICA V., d.d., ki se glasi, da se kot nezakonit razveljavi postopek za izvedbo volitev v svet delavcev z dne 18.11.2004. Sodišče je tudi odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

Zoper navedeno odločbo se pritožuje nasprotni udeleženec, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodno odločbo spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno, da izpodbijano sodno odločbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ne drži zaključek sodišča, da B. F. ni podal pisnega soglasja k kandidaturi za namestnika predsednika volilne komisije, saj je le-ta soglasje dal in to soglasje se prigla k pritožbi. Res gre za nov dokaz, ki pa ga nasprotni udeleženec brez svoje krivde ni mogel predložiti v postopku pred prvostopnim sodiščem. Nasprotni udeleženec je namreč kolektivni organ, katerega zastopa predsednik volilne komisije v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. V konkretnem primeru je bil to prav B. F., kateremu so se vročala v času odsotnosti predsednika volilne komisije vsa sodna pisanja v zvezi s predmetnim kolektivnim sporom. Navedena oseba pa je vsa pisana zadržala ter tako nasprotni udeleženec ni imel možnosti da se seznani z njihovo vsebino. Res je sicer, da v tem primeru ne gre za napačno vročanje po krivdi sodišča, vendar pa nasprotni udeleženec meni, da gre za opravičljiv razlog, da slednji ni mogel v postopku pred sodiščem prve stopnje v svojo korist opravljati procesnih dejanj oziroma v svojo korist predlagati dokaze.

Po mnenju pritožbe je zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje, da neupoštevanja roka volilne komisije za preizkus predlogov kandidatov za člane sveta delavcev pomeni tako kršitev določb volilnega postopka, zaradi katere je vprašljiva zakonitost in pravilnost volitev. V smislu določbe 30. člena ZSDU je res določen instrukcijski rok treh dni, vendar neupoštevanje tega roka ni sankcionirano. Po določbi 1. odst. 53. člena ZSDU pa ni vsaka kršitev volilnega postopka taka, zaradi katere so volitve nezakonite, pač pa le tista, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče pa se pri svoji odločitvi s tem vprašanjem sploh ni ukvarjalo. Končno navaja, da je bila vsem delavcem v družbi V., d.d. dana možnost udeležiti se volitev, kot je to določeno v 52. členu ZSDU. Stališče sodišča, da bi nasprotni udeleženec moral organizirati predhodne volitve za delavce, ki se volitev na dan 18.11.2004 niso mogli udeležiti, nima zato nobene pravne podlage v zakonu. Sicer pa bi predlagatelj moral dokazati, katerim delavcem dejansko ni bilo omogočeno sodelovanje na volitvah, saj v kolikor tega ni dokazal in so njegove navedbe v tej smeri zgolj pavšalne, sodišče prve stopnje takega načina organiziranja volitev nikakor ne bi smelo šteti za ravnanje, ki je v nasprotju z določbo 52. člena ZSDU.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane odločbe v mejah pritožbenih razlogov nasprotnega udeleženca in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni bistveno kršilo takih določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pa dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo in v posledici tega pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb predlagatelja in izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da so bile v postopku za izvedbo volitev v svet delavcev pri nasprotnem udeležencu storjene bistvene kršitve iz razloga, ker namestnik predsednika volilne komisije B. F. ni podal pisnega soglasja za člana volilnega organa pred sprejemom sklepa o razpisu volitev, kar nedvomno predstavlja kršitev po 20. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur.l. RS št. 42/93) kot tudi, da volilna komisija ni preizkusila predlogov kandidatov za člane sveta delavcev v roku treh dni po prejemu, temveč je to storila šele mnogo kasneje, kar je kršitev 30. člena ZSDU ter, da ni bila omogočena udeležba na volitvah vsem delavcem nasprotnega udeleženca, ki so bili na dan volitev odsotni, kar predstavlja kršitev po 52. členu ZSDU. Vendar, ne glede na ugotovljene bistvene kršitve volilnega postopka, to še ne pomeni, da so volitve zaradi tega nezakonite, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.

Pritožba utemeljeno opozarja na 53. člen ZSDU, ki v 1. odst. izrecno določa, da v primeru bistvenih kršitev določb postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev.

To pa pomeni, da ni vsaka kršitev volilnega postopka taka, zaradi katere je potrebno volitve razveljaviti, pač pa so to le tiste kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče prve stopnje pa se s tem vprašanjem ni ukvarjalo, saj iz razlogovanja odločitve izhaja, da je sodišče le ugotovilo, da so bile v volilnem postopku zagrešene bistvene kršitve, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, pri čemer pa ni niti z eno besedo obrazložilo, v čem naj bi te kršitve vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V zvezi z navedenimi kršitvami volilnega postopka pa pritožbeno sodišče že samo ugotavlja, da kršitve, storjene na podlagi 20. in 30. člena ZSDU, nimajo take narave, da bi nespoštovanje navedenih določb vplivalo na zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba 52. člena ZSDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci. V kolikor namreč ni poskrbljeno, da se volitev udeležijo vsi delavci, se lahko zgodi, da zaradi neudeležbe določenega števila delavcev zmaga kandidat, ki sicer ob udeležbi vseh delavcev, na volitvah ne bi dobil zadostnega števila glasov za izvolitev v svet delavcev. Ravno teh okoliščin, ki so bistvenega pomena za presojo odločitve, pa sodišče ni v zadostni meri razčistilo. Sodišče je le pavšalno ugotovilo, da ni bila zagotovljena možnost udeležbe na volitvah vsem volilcem, pri čemer pa ni nič ugotavljalo v smeri, koliko je bilo konkretno takih volilcev, ki jim ni bila zagotovljena možnost volitev, ker so bili na dan volitev odsotni. Ker to tudi ni razvidno iz zapisnika volilne komisije o izidu glasovanja za volitve članov sveta delavcev z dne 18.11.2004, je potrebno ugotoviti, da je dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno in v posledici tega tudi pri odločitvi zmotno uporabljeno materialno pravo.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti dejansko stanje v nakazani smeri glede kršitve določbe

52. člena ZSDU in šele nato bo lahko ponovno presojalo o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zahtevka predlagatelja.