Jedro

Z ustanovitvijo nujne poti na zemljišču nasprotnih udeležencev bi bila škoda na tem zemljišču večja od koristi, ki bi jo s takšno ustanovitvijo imeli predlagateljici in ker po mnenju dveh izvedencev kmetijske stroke tudi ni mogoče pričakovati bistvene izboljšave donosnosti zemljišča zaradi uporabe težje kmetijske mehanizacije, ki bi jo pripeljali po tako ustanovljeni nujni poti, je odločitev o zavrnitvi takšnega predloga pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljic za določitev nujne poti v korist nepremičnin, parc. št. 940/6 in 940/7 k.o. P., last predlagateljic, ter v breme nepremičnin, parc. št. 944/1 in 940/5 k.o. P., last nasprotnih udeležencev, za potrebe peš hoje in vožnje s kmetijskimi stroji. Proti temu sklepu so se pritožile predlagateljice iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Prvostopnemu sodišču očitajo bistveno kršitev določb postopka in trdijo, da je sodišče odločalo o predlogu, ki sploh ni bil postavljen in se obrazložitev izpodbijanega sklepa ne nanaša na predlog iz izreka sklepa oziroma se ne da razbrati, kakšen oziroma kateri predlog je bil predmet odločanja in kaj je bilo zavrnjeno. Predlagateljice so prvotni predlog skrčile, v obrazložitvi se omenja več različnih širin nujne poti, ni pa razvidno, ali je neupravičena vsakršna nujna pot ali le od določene širine naprej. Dalje očitajo sodišču, da je glede koristi, ki bi jo imele predlagateljice, odločitev nerazumljiva in neživljenjska. Korist ni samo v večji ali manjši donosnosti zemljišča, saj predlagateljice ne obdelujejo zemljišča zaradi prodaje pridelkov, ampak predvsem v praktičnosti obdelave in ne toliko v stroških obdelave. Parceli predlagateljic merita skupaj 681 m2 in ne gre za majhen ograjen vrt, ampak za njivo, ki potrebuje dostop za strojno obdelavo. Strojna obdelava je primernejša, modernejša, bolj racionalna, cenejša in vedno dosegljiva, medtem ko ročno prekopavanje enostavno ne more odtehtati prednosti strojne obdelave. Menijo, da je argument, da bi bili nasprotni udeleženci vsekakor moteni, ne glede na višino finančne škode, ni pravno upošteven razlog za zavrnitev predloga. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločalo o predlagani nujni poti, ki je le ena, teh poti ni več; ter predlog zavrnilo v celoti, zato ne držijo pritožbene trditve, da je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se ne ve, kateri predlog je bil predmet odločanja in ni razvidno, ali je neupravičena vsaka nujna pot ali le od določene širine naprej oziroma trajna ali občasna uporaba zemljišča nasprotnih udeležencev. Iz izreka izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je predlog za dovolitev nujne poti zavrnjen v celoti. Tudi materialnopravna odločitev, ki temelji na popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna, kajti sodišče dovoli nujno pot, če nepremičnina nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem (140. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) in če se z določitvijo nujne poti ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po kateri naj bi nujna pot potekala (143. člen ZNP). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zanesljivo ugotovilo, da v določenem primeru ni podan ekonomski interes predlagateljic, ker ne gre za nemožnost redne obdelave nepremičnine, last predlagateljic, zaradi pomanjkanja potne zveze. Parcela predlagateljic meri 681 m2 in je v naravi vrt in vinograd. Dostop do te parcele imajo predlagateljice z javne poti preko terase svoje stanovanjske hiše. Parcelo so vedno obdelovale le ročno z najemanjem delavcev, ki so parcelo prekopali, ker traktorja nimajo in ga nikoli niso imeli. Iz izvedeniških mnenj dveh izvedencev kmetijske stroke izhaja, da ni mogoče pričakovati bistvene izboljšave donostnosti zemljišča, če bi se obdelovalo z uporabo težje kmetijske mehanizacije, ker gre pri navedenih parcelah za plitev sloj zemlje in sta podvrženi vplivom suše. Parceli spadata v peti katastrski razred in ne gre za posebno kvalitetno kmetijsko zemljišče. Parceli predlagateljic merita okrog 681 m2, vendar pa jih predlagateljice ne obdelujejo v celoti, saj predstavljata parceli del zemlišča z vrtom, na katerem raste tudi določeno sadno drevje in ob robu trta. Povrtnine in poljščine pa pridelujejo za lastno uporabo. Po trditvah predlagateljic bi nujna pot po zemljišču nasprotnih udeležencev prišla v poštev za obdelavo s traktorjem, kar bi po njihovem mnenju znižalo stroške in bistveno izboljšalo donosnost. Slednje pa oba izvedenca kmetijske stroke zanikata, kar zaradi lege in narave zemljišča ni pričakovati bistvene izboljšave in donosnosti. Da pa bi se z uporabo traktorja znižali stroški, ker je najem traktorja cenejši od najema delavcev, je le finančna korist, ki bi jo lahko predlagateljice imele, ni pa to razlog za ustanovitev nujne poti zaradi redne obdelave nepremičnine. Po drugi strani pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da bi se z ustanovitvijo nujne poti po zemljišču nasprotnih udeležencev moralo odstraniti trajne nasade, izdelati nova železna vrata, odstraniti toplo gredo in prostor za zajce ter material, ki se nahaja na parceli, kar bi bilo povezano z velikimi finančnimi stroški. Škoda za zemljišče nasprotnih udeležencev bi bila večja od koristi, ki bi jo od nujne poti imeli predlagateljici, zato je to znatna ovira za izkoriščanje in uporabo zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. Neutemeljeno pritožbo obeh predlagateljic je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).