Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko sodišče prve stopnje na glavno obravnavo, na kateri je prišlo do umika obtožnega predloga, pooblaščenca oškodovanke ni vabilo, je prekršilo določbe ZKP, to pa je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje.
Pritožbi pooblaščenca oškodovancev kot tožilcev se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca iz razloga 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za tri kazniva dejanja izmikanja plačevanja preživnine po členu 203/I KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.
Zoper sodbo se je pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev pritožil iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1., 2. in 3. točka 370. člena KP) ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba je utemeljena.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev v pritožbi utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je zakonita zastopnica oškodovancev Z. Z. kazensko ovadbo zoper obdolženca podala preko svojega pooblaščenega odvetnika, katerega je za zastopanje, kot zakonita zastopnica svojih treh takrat še mladoletnih otrok, pooblastila že dne 2.6.1997 (list.štev. 4). Pooblaščenca je sodišče prve stopnje vabilo na glavno obravnavo dne 1.7.1999, katere pa se pooblaščenec ni udeležil in katero je sodišče prve stopnje zaradi izvedbe novih dokazov preložilo na 8.7.1999. Na to glavno obravnavo pa sodišče prve stopnje pooblaščenca oškodovancev sploh ni vabilo.
Državna tožilka je pred to glavno obravnavo dne 6.7.1999 s pisno izjavo umaknila zoper obdolženca vložen obtožni predlog, s čimer je sodišče prve stopnje zakonito zastopnico mladoletnih oškodovancev L. in M. Z., Z. Z. in oškodovanko M. Z. (ki je tekom kazenskega postopka postala polnoletna) seznanilo na glavni obravnavi dne 8.7.1999, ko sta kot oškodovanki kot tožilki tudi prevzeli kazenski pregon zoper obdolženca. S tem, ko sodišče prve stopnje na glavno obravnavo dne 8.7.1999, na kateri je dokazni postopek zaključilo in izreklo sodbo, pooblaščenca zakonite zastopnice oškodovancev kot tožilcev sploh ni vabilo (niti ni oškodovanke M. Z. poučilo v zvezi z učinki pooblastila njene matere pooblaščencu), pa je prekršilo določbe 65. in 121. člena ZKP, to pa je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, saj so bili oškodovanci, ki so prava neuke osebe, prikrajšani za strokovno pomoč. Pooblastilo, s katerim je zakonita zastopnica otrok pooblastila pooblaščenca za zastopanje, ni prenehalo. Zato bi sodišče prve stopnje pooblaščenca na glavno obravnavo moralo vabiti, ali pa glavno obravnavo po umiku obtoženega predloga preložiti, saj ni dvoma, da je zakonita zastopnica za procesna dejanja pooblastila odvetnika prav zaradi potrebe po njegovi strokovni pomoči v tem kazenskem postopku (predlaganje dokazov, sprememba obtoženega predloga), katera pa oškodovancev zaradi takšnega vodenja postopka pred sodiščem prve stopnje ni bilo omogočena, to pa je moglo vplivati na pravilnost sodbe.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščenca oškodovancev kot tožilcev ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze, po potrebi izvesti tudi na novo predlagane dokaze, jih oceniti in ugotoviti ali so v ravnanju obdolženca podani vsi znaki očitanih mu kaznivih dejanj ter za svojo odločitev navesti tudi prepričljive razloge.