Jedro

Ko nekdo zahteva na podlagi izvršilnega naslova vstop v stanovanje dolžnika, njegovo izselitev in izročitev ključev, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za način, ki je specialno predpisan v ZIP v določbah o načinu izvršbe po določbi 220. čl. ZIP. Za takšno dejanje ni mogoče pooblastiti upnika oziroma koga drugega, pa čeprav upnik pri svoji izvršbi zahteva asistenco sodnega izvršitelja in policije.

Po izvršilnem naslovu se mora dolžnik izseliti iz stanovanja in upniku izročiti ključe. To mora storiti sam, zato te obveznosti ne more opraviti kdo drug. Ker po preteku paricijskega roka očitno dolžnik tega noče storiti, gre za procesno dejanje, ki ga lahko opravi le uradna oseba sodišča po 220. čl. ZIP. Res pa, da se pri ravnanju te osebe upoštevajo tudi določbe 3. odst. 44. čl. ZIP, ki predpisujejo, da zaklenjeni prostor odpre uradna oseba v navzočnosti dveh polnoletnih občanov, ki so tudi lahko policisti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se pravilno glasi, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi z dne 5.2.1998 in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo ter se predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi z dne 4.2.1998, opr. št. In 97/00502. Zavrnilo je predlog za odložitev izvršbe in odmerilo stroške upnika. Odredilo je rok za opravo izvršbe.

Proti celotni odločbi se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 353. čl. ZPP. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje. Stališče prvega sodišča v napadenih odločbah je napačno. V konkretnem primeru ne gre za vpliv lastninskih vprašanj na postopek v motenju, ampak želi doseči dolžnik odložitev izvršbe. Sodišče bi moralo razpisati narok in o zadevi še enkrat odločiti.

Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

V konkretni zadevi je upnik predlagal izdajo sklepa o izvršbi zaradi izvršitve sklepa o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 418/97 z dne 18.11.1997. Upnik je v predlogu (nazadnje vloga na list. št. 8) predlagal, da sodišče izvrši izvršilni naslov, po katerem se toženi stranki naloži, da mora nemudoma zapustiti stanovanje v opisani hiši in upniku dopustiti vstop v to stanovanje skozi glavna vhodna vrata hiše ter mu izročiti ključe, ki odpirajo ta vrata. Ker dolžnik sklepa ne spoštuje je upnik predlagal izvršbo. V predlogu pa zahteva v točki 1., da ga sodišče pooblasti, da sam ali po komu drugemu ob intervenciji izvršilnega organa in organa policije na stroške dolžnika vstopi v stanovanje, ki je opisano v naslovu, ter da ga pooblašča, da dolžnika izseli iz tega stanovanja ter mu vzame ključe, ki odpirajo ta vrata. Pod točko 2. je predlagal izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo stroškov sklepa o izvršbi in nadaljnjih izvršilnih stroškov ter rubež in prodajo premičnin za te stroške.

Nato je sodišče izdalo sklep o izvršbi z dne 5.2.1998. Proti temu sklepu je podal dolžnik ugovor in predlagal odlog izvršbe. V ugovoru je dolžnik navajal, da je sodišče zmotno dovolilo izvršbo, saj gre za izselitev iz stanovanja in izročitev ključev v zvezi z izvršilnim naslovom. Taka pooblastila pa gredo le v zvezi z deložacijo po sodnem izvršitelju, ne more pa sodišče pooblastiti upnika, da opravi celoten postopek tako, kot si ga je upnik zamislil. V odgovoru na ugovor pa je upnik navajal, da je predlagal izvršbo v skladu z 224. čl. ZIP, kar se tudi opravi ob intervenciji sodnih izvršiteljev in policije.

Sicer pa tudi izvršba zaradi deložacije zahteva zagotovilo navzočnosti uradnih oseb.

Sodišče prve stopnje se je v napadeni odločbi postavilo na stališče, da gre v predmetni zadevi za izvršbo na podlagi 224. čl. ZIP v zvezi s 3. odst. 44. čl. ZIP, saj se bo izvršba opravila ob sodelovanju uradne osebe, navzoči bodo pa tudi policisti. Upnik ne bo izvajal celotnega postopka kot zmotno meni dolžnik, ampak bodo sodni izvršitelji odstranili dolžnika iz stanovanja in omogočili upniku po odprtju zaklenjenega stanovanja vstop v to stanovanje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi spor o tem, kaj je upnik predlagal oziroma za kakšno sredstvo in predmet izvršbe gre. Izvršilno sodišče odloča o predlogu in sklep o predlogu je v zvezi s sklepom o zavrnitvi ugovora predmet preizkusa pritožbenega sodišča. V čl. 35 ZIP je določeno, da v predlogu za izvršbo morajo biti navedeni med drugim sredstvo in predmet izvršbe. O tem odloča izvršilno sodišče (prim. 2. čl. ZPP v zvezi s 14.čl. ZIP). V predlogu je v točki 1. upnik zapisal, da kot sredstvo izvršbe predlaga, da ga sodišče pooblasti, da sam ali po kom drugem ob intervenciji izvršilnega organa in organa policije na stroške dolžnika vstopi v stanovanje v pritličju hiše Z. cesta 29 skozi glavna vrata in skozi vrata stanovanja v pritličju iste hiše ter da ga pooblasti da dolžnika izseli iz tega stanovanja ter mu vzame ključe, ki odpirajo ta vrata. V izjavi, katero je upnik podal po dolžnikovem ugovoru, ki trdi, da v tej zadevi ne gre za nadomestno dejanje, je upnik povedal, da predlaga izvršbo v skladu z 224. čl.ZIP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predlogu za izvršbo med drugim predlagano, da sodišče pooblašča upnika, da vstopi v opisano stanovanje, da dolžnika izseli iz tega stanovanja ter mu vzame ključe, ki odpirajo ta vrata, s tem, da se zagotovi intervencija izvršilnega organa in organa policije. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje tudi zapisalo, da je štelo predlagano izvršbo za izvršbo po 224. čl. ZIP v zvezi s 3. odst. 44. čl. ZIP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ko nekdo zahteva na podlagi izvršilnega naslova vstop v stanovanje dolžnika, njegovo izselitev in izročitev ključev, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za način, ki je specialno predpisan v ZIP v določbah o načinu izvršbe po določbi 220. čl. ZIP.

Za takšno dejanje ni mogoče pooblastiti upnika oziroma koga drugega, pa čeprav upnik pri svoji izvršbi zahteva asistenco sodnega izvršitelja in policije. Po izvršilnem naslovu se mora dolžnik izseliti iz stanovanja in upniku izročiti ključe. To mora storiti sam, zato te obveznosti ne more opraviti kdo drug. Ker po preteku paricijskega roka očitno dolžnik tega noče storiti, gre za procesno dejanje, ki ga lahko opravi le uradna oseba sodišča po 220. čl. ZIP.

Res pa, da se pri ravnanju te osebe upoštevajo tudi določbe 3. odst. 44. čl. ZIP, ki predpisujejo, da zaklenjeni prostor odpre uradna oseba v navzočnosti dveh polnoletnih občanov, ki so tudi lahko policisti. Podobno stališče je v podobnem primeru zavzelo vrhovno sodišče v odločbi o zahtevi za varstvo zakonitosti, opr. št. II Ips 386/92 z dne 10.12.1992. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (določbe ZIP), dejansko stanje pa je pravilno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v mejah uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava in ob pooblastilih določbe 373. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. V postopku tudi ni bilo zaslediti bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Upnik je predlagal drugi način izvršbe kot je glede na izvršilni naslov možno in dopustno. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je predlog za izvršbo jasen, saj zahteva upnik pooblastilo sodišča, da sam opravi deložacijo dolžnika, kar pa po ZIP ni dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug. Treba je še upoštevati, da je izvršba za izpraznitev in izročitev stanovanja z zakonom dovoljen poseg v sicer nedotakljivost stanovanja, kar je z ustavo zagotovljena temeljna pravica. Zato je treba pri teh izvršbah ozko razlagati določbe ZIP, ki so kogentnega značaja.

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in v končni posledici predlog za izvršbo zavrnilo, je bilo treba razveljaviti tudi odločitve v napadenem sklepu, ki se nanašajo na odlog izvršbe in razpisane naroke, saj so sedaj te odločitve brezpredmetne.

Ker dolžnik stroškov postopka ni priglasil, je izrek o stroških odpadel.