Jedro

Za priznanje sodnih odločb Švicarske konfederacije se del določbe 2. točke 34. člena Luganske konvencije, ki se glasi "razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost", ne uporablja. Prav ta del določbe pa je tisti, iz katerega bi izhajala dolžnost nasprotnega udeleženca izčrpati obstoječa pravna sredstva v državi izvora. Posledično je v okviru 2. točke 34. člena Luganske konvencije zavrnitev priznanja švicarske sodne odločbe brez izjeme nujna, če začetni procesni akt ali enakovredni akt toženi stranki ni bil vročen pravočasno in tako, da bi ta lahko pripravila obrambo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je vložila predlog za priznanje tuje sodne odločbe, in sicer sodbe Kantonskega sodišča Appenzell, Ausserhoden, Trogen, Švica (Kantonsgericht Appenzell Ausserrhoden), opr. št. FE... z dne 7. 2. 2024 (odločba švicarskega sodišča). Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. IV R .../2025 z dne 25. 11. 2025 na območju Republike Slovenije priznalo veljavnost odločbe.

2.Nasprotni udeleženec je proti sklepu o priznanju tuje sodne odločbe vložil ugovor, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom V R .../2026 z dne 27. 2. 2026 ugodilo, sklep opr. št. IV R ..../2025 z dne 25. 11. 2025 razveljavilo in predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrnilo. Ugotovilo je, da je nasprotni udeleženec uspel izkazati, da vročitev tožbe, za katero naj bi dne 27. 9. 2023 nastopila fikcija vročitve, ni bila poskušena na njegovem pravem naslovu, saj je njegova partnerka v letu 2022 stanovanje na naslovu, kjer je bila poskušena vročitev, prodala in je nasprotni udeleženec že v letu 2022 tudi formalno uredil odjavo stalnega prebivališča s tega naslova ter prijavo novega naslova. Zaključilo je, da je nasprotni udeleženec uspel izpodbiti verodostojnost vročilnice o vročitvi tožbe, da je odločba švicarskega sodišča posledično v nasprotju s slovenskim pravnim redom (1. točka 34. člena Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, Luganska konvencija), in da nasprotnemu udeležencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo (2. točka 34. člena Luganske konvencije).

3.Zoper to odločitev predlagateljica vlaga pritožbo. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Izpostavlja, da 2. točka 34. člena Luganske konvencije določa, da se sodna odločba ne prizna, če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Poudarja, da se nasprotni udeleženec, ki v ugovoru ni zatrjeval, da je zaradi nepravilne vročitve začetnega akta oziroma odločbe švicarskega sodišča začel postopek za njeno izpodbijanje v državi izvora oziroma, da te možnosti ni imel, ne more sklicevati na obstoj zavrnilnega razloga po 2. točki 34. člena Luganske konvencije, v skladu s katerim je dolžan izčrpati obstoječa pravna sredstva v državi izvora. Dodaja, da je bil nasprotni udeleženec z odločbo švicarskega sodišča seznanjen najkasneje 26. 9. 2024, ko je po pooblaščencu odgovoril na poziv JŠRIPS RS z dne 30. 7. 2024, ki mu je bil priložen prevod odločbe švicarskega sodišča. V zvezi s 1. točko 34. člena Luganske konvencije predlagateljica sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo, zakaj naj bi bila odločba švicarskega sodišča v nasprotju s slovenskim pravnim redom.

4.Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Navaja, da so navedbe predlagateljice o dolžnosti izčrpanja pravnih sredstev v državi izvora ter da bi nasprotni udeleženec takšno možnost imel, pritožbena novota. Ponavlja navedbe o nemožnosti sodelovanja v postopku pred izdajo odločbe švicarskega sodišča zaradi vročanja na napačen naslov. Ker je za odločbo švicarskega sodišča izvedel šele po njeni pravnomočnosti, ni imel dejanske in učinkovite možnosti začeti postopka za njeno izpodbijanje z rednimi pravnimi sredstvi, saj so roki za njihovo vložitev že potekli. Prizadeva si, da bi morala predlagateljica konkretizirati pravne možnosti izpodbijanja odločbe švicarskega sodišča po pravilih švicarskega prava in za razlago, da je za uporabo 2. točke 34. člena Luganske konvencije ključno le, ali je bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka, ne pa kasnejša seznanitev s sodbo. Glede 1. točke 34. člena Luganske konvencije v odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec navaja, da je sodišče prve stopnje obrazložilo razloge v 5. do 7. točki obrazložitve.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Priznanje in izvršitev sodnih odločb izdanih v Švicarski Konfederaciji ureja Luganska konvencija, ki v 2. točki 34. člena sicer res določa, da se sodna odločba ne prizna, če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Obenem pa iz prvega odstavka III. člena Protokola št. 1 o nekaterih vprašanjih glede pristojnosti, postopka in izvrševanja Luganske konvencije (Protokol št. 1) izhaja, da si Švica pridržuje pravico, da ob ratifikaciji izjavi, da ne bo uporabljala naslednjega dela določbe 2. točke 34. člena: "razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost" in da druge pogodbenice uporabljajo isti pridržek glede sodnih odločb, ki jih izdajo švicarska sodišča, če Švica poda takšno izjavo. Ker je Švicarska konfederacija ob ratifikaciji Luganske konvencije uradno sporočila pridržek na podlagi prvega odstavka III. člena Protokola št. 1 glede uporabe citiranega dela 2. točke 34. člena Luganske konvencije, ki se nanaša na uveljavljanje pravnega sredstva zoper tujo zamudno sodbo, druge pogodbenice uporabljajo isti pridržek glede sodnih odločb, ki jih izdajo švicarska sodišča.

7.Upoštevajoč navedeno predlagateljica v zvezi z 2. točko 34. člena Luganske konvencije sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je prezrlo del določbe, saj se za priznanje sodnih odločb Švicarske konfederacije del določbe, ki se glasi "razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost", ne uporablja. Prav ta del določbe pa je tisti, iz katerega bi izhajala dolžnost nasprotnega udeleženca izčrpati obstoječa pravna sredstva v državi izvora. Posledično je v okviru 2. točke 34. člena Luganske konvencije zavrnitev priznanja švicarske sodne odločbe brez izjeme nujna, če začetni procesni akt ali enakovredni akt toženi stranki ni bil vročen pravočasno in tako, da bi ta lahko pripravila obrambo.

8.Glede na to, da je zavrnitev priznanja odločbe švicarskega sodišča materialnopravno pravilna že na podlagi 2. točke 34. člena Luganske konvencije, je odveč njeno utemeljevanje na 1. točki 34. člena Luganske konvencije, zato Vrhovno sodišče ni odgovarjalo na pritožbene navedbe glede te rezervne pravne podlage, na katero so omejeni tudi očitki predlagateljice o nezadostni obrazloženosti.

9.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP‑1) ter 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

10.Na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP‑1 (v zvezi z 110. členom ZMZPP) je Vrhovno sodišče odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Uradni list EU L 339/3 z dne 21. 12. 2007 (pravilneje Uradni list EU L 147/5 z dne 10. 6. 2009).

2Glej tretji odstavek 1. člena sklepa Švicarske zvezne skupščine z dne 11. 12. 2009, AS 2010 5601.

3Primerjaj sodbo SEU C-343/22 t. 30.