Jedro

Verjetnost, da bi tožnik uspel z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, je manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel. Zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I K 66370/2010 ter za zastopanje v tem postopku. Kot razlog za obnovo tožnik navaja nov dokaz, to je psihiatrični izvid in mnenje. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil tožnik s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, št. I K 66370/2010 z dne 12. 1. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. III Kp 66370/2010 z dne 13. 3. 2012 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1, kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 in kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena KZ-1 in mu je bila izrečena enotna kazen pet mesecev in 15 dni zapora. Iz spisa izhaja tudi, da je bil v zadevi pritegnjen izvedenec psihiatrične stroke, da ugotovi, ali je pri obdolžencu ob storitvi očitanih mu kaznivih dejanj (11. 5. 2010, 20. 12. 2010, 20. 11. 2011) obstajala kakšna duševna bolezen ali motenost, ki bi lahko vplivala na obdolženčevo sposobnost razumeti pomen njegovih dejanj in na sposobnost obvladovanja njegovih ravnanj. Izvedenec je podal mnenje, da je bil obdolženec sposoben razumeti pomen svojih dejanj, oslabljena pa je bila njegova sposobnost obvladovanja ravnanj, vendar ne do stopnje bistveno, torej da je bil obdolženec v času storitve vseh treh dejanj prišteven in kazensko odgovoren.

Kot razlog za obnovo postopka je tožnik navedel psihiatrični izvid in mnenje A., sodne izvedenke za medicino, nevrologijo in psihiatrijo z dne 11. 1. 2013, ki je bilo izdelano v kazenski zadevi, ki se vodi zoper tožnika pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. II K 36473/2010 zaradi suma storitve kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve sodišča in sodnika (v času od 15. 2. 2010 do 16. 2. 2010, 16. 2. 2010, 19. 2. 2010 in v času od 21. 2. 2010 do 22. 2. 2010). Izvedenka je podala mnenje, da prosilec v času storitve očitanih dejanj ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in ni bil sposoben imeti v oblasti svojega ravnanja.

Tožnik se sklicuje na obnovitveni razlog po 3. točki prvega odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) - nova dejstva ali novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem zakonu - organ za brezplačno pravno pomoč pa ocenjuje, da predložen psihiatrični izvid in mnenje ne predstavlja novega dejstva oziroma dokaza v smislu tega določila, saj se ne nanaša na oceno stanja prištevnosti prosilca pri storitvi kaznivih dejanj, za katera je bil pravnomočno obsojen v postopku, katerega obnovo želi doseči. Predloženi psihiatrični izvid in mnenje je bil namreč podan v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 36473/2010 in se tako nanaša zgolj na oceno prosilčeve sposobnosti razumeti pomen njegovih dejanj in na oceno sposobnosti obvladovanja njegovih ravnanj pri storitvi očitanih mu kaznivih dejanj v tem postopku. Ko organ za brezplačno pravno pomoč tehta, kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri prosilcu, ugotavlja, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z zahtevo za obnovo postopka manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel, saj se izvedensko mnenje, katerega prosilec navaja kot nov dokaz, ne nanaša na oceno stanja prištevnosti pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar je na podlagi prve alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilčevo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnik se v vloženi tožbi ne strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da predloženo psihiatrično mnenje ni nov dokaz. Navaja, da tega ni bilo mogoče dostaviti Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, saj je bilo narejeno 11. 1. 2013 in zato sodišče za ta dokaz ni moglo vedeti. Po mnenju tožnika pa bi, če bi sodišče razpolagalo s tem izvedenskim mnenjem, to vplivalo na odločitev. Navsezadnje pa bi morala biti oba postopka združena. Po njegovem mnenju je ugotovitev iz tega izvedenskega mnenja dovolj močan dokaz, ki bi omogočil obnovo kazenskega postopka, zaradi česar se ne strinja z odločitvijo, da njegova zahteva za obnovo postopka nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so v njem navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Za odobritev brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni tako subjektivni (finančni) kot objektivni pogoji, ki jih opredeljuje 24. člen ZBPP. Ta določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka. Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom ali s pravnomočno sodbo, se sme na zahtevo upravičenca obnoviti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta zakon (406. člen ZKP). Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za obnovo kazenskega postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, po kateri je mogoče postopek obnoviti, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnikova zahteva za obnovo nima verjetnega izgleda za uspeh, saj se predloženo psihiatrično mnenje izvedenke A., na osnovi katerega želi tožnik doseči obnovo postopka, ne nanaša na kazenski postopek, katerega obnovo želi tožnik doseči. To psihiatrično mnenje se namreč nanaša na drug kazenski postopek in na kazniva dejanja storjena v drugem obdobju, kot pa so bila dejanja, zaradi katerih je tekel postopek, katerega obnovo želi tožnik doseči. Tako se tudi sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da je verjetnost, da bi tožnik uspel z zahtevo za obnovo kazenskega postopka manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspel, zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, v skladu s 24. členom ZBPP zavrnil, pravilna.

Na odločitev okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, ne vplivajo. Kot izhaja iz zgoraj navedenega so bila dejanja, za katera je bil tožnik pravnomočno obsojen, storjena v drugem časovnem obdobju, kot so bila dejanja, na katera se nanaša mnenje izvedenke A., zato tožnik s svojimi tožbenimi navedbami ne more biti uspešen.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.