Jedro

Pritožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene navedbe, ki jih je dala v odgovoru na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je njene trditve upoštevalo, saj se je do njih opredelilo, vendar jih je v določenem delu štelo za neutemeljene (glede plače), v določenem delu pa za nedokazane (glede razkritja obstoja skupnega premoženja).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. Predlaga, da višje sodišče upošteva izjavo, ki jo je dala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Naroka se ni udeležila, ker je na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti odgovorila in mislila, da bo sodišče odgovor upoštevalo pri odločitvi. Sodišče prve stopnje je dejstva v zvezi z njenim zunajzakonskim partnerjem napačno ugotovilo. Sodišče je neutemeljeno sledilo neresničnim trditvam stečajnega upravitelja, čeprav je dolžnica sodišče večkrat prosila, da naj ga zamenja. Da bi to upoštevalo, ni zaznati v obrazložitvi sklepa sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo dolžničin predlog za odpust obveznosti, ker je ugotovilo, da je podan ugovorni razlog proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ta določa, da ni pogojev za odpust obveznosti, če dolžnik krši obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica upravitelja ni obveščala o višini njene plače, da ji je bil del plača (zatrjevano) izplačan celo v nedenarni obliki, kasneje v postopku, ki ga je upravitelj sprožil zoper dolžničinega delodajalca (v smislu tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP), si je na strani delodajalca (katerega družbenik in direktor je njen partner) celo prizadevala za zavrnitev tožbenega zahtevka. Oba z delodajalcem sta zatrjevala, da je razliko do celotnega plačila za svoje delo dobila pritožnica izplačano v nedenarni obliki. Nadalje je sodišče ugotovilo, da pritožnica ni ravnala vestno in pošteno, saj v stečajnem postopku ni razkrila dela premoženja, tj. da ima delež na skupnem premoženju. Tega je sama in samostojno uveljavljala v stečajnem postopku zoper njenega partnerja (St .../2016), v katerem je prijavila izločitveno pravico in tudi vložila tožbo.

6. Pritožnica s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene navedbe, ki jih je dala v odgovoru na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti, ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je njene trditve upoštevalo, saj se je do njih opredelilo (smiselno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ni podana), vendar jih je v določenem delu štelo za neutemeljene (glede plače), v določenem delu pa za nedokazane (glede razkritja obstoja skupnega premoženja).

7. Sodišče na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja (peti odstavek 405. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki na narok ni prišla, je v postopku pred sodiščem prve stopnje na primer zatrjevala, da je upravitelja obvestila, da ima premoženje, ki je skupno premoženje, tj. na katerem imata z zunajzakonskim partnerjem skupno lastnino. O tem pravno pomembnem dejstvu ni predložila nobenega dokaza, sodišče prve stopnje jo je k temu celo izrecno pozvalo v vabilu na narok (gl. vabilo z dne 14. 12. 2018).

8. Pritožnica še navaja, da sodišče prve stopnje ni razložilo oziroma ni upoštevalo njenega vztrajnega prizadevanja, da se aktualnega upravitelja razreši. Tudi s tem pritožbenim razlogom pritožnica ne more uspeti. Ugovor je vložil upravitelj, ki ni bil niti izločen (smiselno 6. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) niti razrešen, sicer pa dolžnica razrešitve upravitelja niti ni upravičena predlagati (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP; prim. sklep VSL, Cst 394/2017 z dne 18. 7. 2017).

9. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.