Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo moral toženec povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožnik trpeti sam. Prav za takšno situacijo v obravnavanem primeru tudi gre. Nagrada in stroški začasnega zastopnika so torej stroški, ki so nastali tožniku in ne tožencu. Ker ti stroški tožencu niso nastali, jih tudi ne more uveljavljati.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju 003 I 2004/02388 z dne 19. 09. 2005 razveljavilo v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o izvršilnih stroških in postopek ustavilo. Hkrati je zavrnilo predlog tožene stranke za povrnitev stroškov postopka.
2. Tožena stranka je proti odločitvi o zavrnitvi njenega predloga za povrnitev stroškov vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Meni, da bi moralo sodišče v izreku sklepa zapisati, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom, tako kot je to pravilno zapisalo v razlogih izpodbijanega sklepa. Sodišče bi moralo ob pravilni uporabi 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s petim odstavkom 82. člena ZPP odločiti da se stroški tožene stranke priznajo in o njih odločiti, ali pa napotiti na izdajo posebnega sklepa.
3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po določilu petega odstavka 82. člena ZPP mora tožnik vnaprej založiti stroške za postavitev začasnega zastopnika. Te stroške mora predhodno tudi sam kriti. Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja (152. člen ZPP), čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroški začasnega zastopanja so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP). Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo moral toženec povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožnik trpeti sam. Prav za takšno situacijo v obravnavanem primeru tudi gre (prvi odstavek 158. člena ZPP). Nagrada in stroški začasnega zastopnika so torej stroški, ki so nastali tožniku in ne tožencu. Ker ti stroški tožencu niso nastali, jih tudi ne more uveljavljati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke za povrnitev teh stroškov zavrnilo.
6. Na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.
7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. in 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, strošek odgovora na pritožbo tožeče stranke pa ni potreben strošek.