Jedro

Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, določen v prvem odstavku 22. člena ZKZ, je procesni rok.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Upravne enote Ljutomer št. 330-455/2020-3 z dne 9. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 431,44 €, od tega mora znesek 400,44 € v dobro proračuna Republike Slovenije plačati na transakcijski račun Upravnega sodišča RS št. SI56 01100-6370461162, znesek 31,00 € pa mora povrniti tožeči stranki, vse v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bila zavržena zahteva tožeče stranke za odobritev pravnega posla, sklenjenega pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote s prodajalcem A. A., katerega predmet pogodbe sta zemljišči identificirani s parc. št. 351 in 818 vpisani v k.o. ... Tožeča stranka se je zoper to odločitev pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je njeno pritožbo z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz obrazložitve izpodbijanih aktov izhaja, da je bila ponudba o prodaji predmetnih nepremičnin objavljena na oglasni deski Upravne enote Ljutomer, Občine Ljutomer in na enotnem državnem portalu E-uprave od 31. 12. 2019 do 30. 1. 2020. Ponudbo o prodaji predmetnih nepremičnin je med drugim sprejel tudi tožnik. Tožnik je bil s strani prvostopnega organa obveščen, da je vlogo za odobritev pravnega posla treba vložiti v roku 30 dni po preteku roka za sprejem ponudbe, kot to določa prvi odstavek 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da bi moral tožnik vlogo za odobritev zadevnega pravnega posla vložiti najkasneje do 29. 2. 2020 (upoštevajoč dejstvo, da je imel v letu 2020 mesec februar 29 dni). Ker je tožnik vlogo za odobritev pravnega posla vložil 2. 3. 2020, jo je bilo treba na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot prepozno zavreči. 3. Drugostopni organ dodaja, da je rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla jasen in predstavlja pravno podlago, ki je za upravni organ zavezujoča. V tem primeru gre za materialni rok, ki ni podaljšljiv iz nobenega razloga, saj s potekom tega roka ugasne pravica stranke. To pa pomeni, da v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati tožnikovih navedb in dokazil, ki se nanašajo na njegovo bolezensko stanje.

4. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da prvostopni organ ni storil dovolj za ugotovitev dejanskega stanja glede njegovega bolniškega staleža in glede roka za prijavo za odobritev pravnega posla za nakup ponujenih kmetijskih zemljišč s strani sina A. A. V nadaljevanju navaja okoliščine, ki po njegovem kažejo na to, da ni dovolj poskrbljeno za kvalitetne kasače, kar pa ni relevantna dejanska podlaga za odločitev v predmetni zadevi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi prvostopnega sklepa in drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Sodišče je s sklepom št. II U 241/2020-13 z dne 6. 4. 2023 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, da se tožnikova vloga za odobritev predmetnega pravne posla zavrže. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1).

7. Tožena stranka je pri svojih stališčih vztrajala tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri navaja, da se ne strinja s stališčem Upravnega sodišča v zadevi I U 780/2020 z dne 16. 12. 2021, po katerem je rok iz 22. člena ZKZ procesni rok, in s sklicevanjem še na nekatere druge odločitve sodišč, ki pa se ne nanašaj0 na odločitve v postopkih o odobritvi pravnega posla po določbah ZKZ, vztraja pri svojem stališču, da je to materialni rok.

K I. točki izreka:

8. Sodišče je 13. 6. 2023 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti tožene stranke (drugi odstavek 58. člena ZUS-1)1. Tožeča stranka je na naroku navajala, da je za odločitev v zadevi bistveno pravno vprašanje, ali je rok iz 22. člena ZKZ materialni ali procesni rok. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine upravnega spisa in odločilo, da je tožba utemeljena.

9. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je mogoč pod pogoji in na način, kot ga določa ZKZ. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti le-to pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ).

10. Ponudba mora vsebovati podatke o prodajalcu, podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji, ceno in morebitne druge prodajne pogoje (drugi odstavek 20. člena ZKZ). Upravna enota, na območju katere to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži, mora ponudbo iz prvega odstavka tega člena nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Upravna enota to ponudbo nemudoma pošlje lokalni skupnosti in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski (tretji odstavek 20. člena ZKZ). Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (četrti odstavek 20. člena ZKZ). Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti (peti odstavek 21. člena ZKZ).

11. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena (drugi odstavek 21. člena ZKZ). Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Če se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, šteje dan oddaje na pošto (četrti odstavek 21. člena ZKZ).

12. Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki (prvi odstavek 22. člena ZKZ). Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ).

13. Iz dejanskih ugotovitev, ki so bile podlaga za izpodbijano odločitev, in med strankama niso sporne, izhaja, da je prodajalec A. A. podal ponudbo za prodajo v točki 1 te obrazložitve navedene nepremičnine, ki je bila objavljena na oglasni deski Upravne enote Ljutomer, Občine Ljutomer in na enotnem državnem portalu E - uprave od 31. 12. 2019 do 30. 1. 2020. Ponudbo je s podano pravočasno izjavo poslano upravni enoti med drugimi sprejel tudi tožnik. Vlogo za odobritev pravnega posla je tožnik vložil dne 2. 3. 2020, upravna organa pa ugotavljata, da je to po preteku predpisanega 30-dnevnega zakonskega roka, ki je potekel dne 29. 2. 2020. Pri tem drugostopni organ še dodaja, da je rok iz 22. člena ZKZ materialni rok in kot tak nepodaljšljiv in s potekom tega roka pravica stranke ugasne.

14. Za odločitev v predmetni zadevi je relevantno pravno vprašanje, ali je rok iz 22. člena ZKZ materialni ali procesni rok. Procesni roki veljajo za posamezna dejanja postopka in označujejo v glavnem določena časovna obdobja, v katerih je treba opraviti določena dejanja v postopku ali pa označujejo določena časovna obdobja, ki morajo preteči, da bi se lahko začela in opravila določena dejanja v postopku. Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za naložitev posameznih obveznosti2. Čeprav so procesni rok velikokrat določeni s procesnimi predpisi, materialni pa z materialnimi, to pri tem ni bistveno. Bistvena je narava konkretne določbe, s katero je določen rok. Ključno torej je, ali je rok določen za uveljavitev materialnopravne ali procesnopravne relacije. Navedena delitev je pomembna, ker se materialni roki iztečejo na točno določen dan, in na to ne vpliva, ali je npr. zadnji dan roka dan, ko upravni organ ne dela, slednje pa, ko gre za procesne roke, pomeni, da se ti iztečejo s pretekom prvega naslednjega delavnika3. 15. V (upravno)sodni praksi je glede opredelitve roka kot procesnega ali materialnega precej odločitev, ki pa se nanašajo na različna dejanska in materialnopravna stanja4. Za predmetno zadevo so relevantne odločitve, ki se nanašajo na postopke v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. V zvezi z rokom za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iz 22. člena ZKZ je Upravno sodišče v zadevi IV U 140/2018 z dne 12. 3. 2020 zavzelo stališče, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno. Na nasprotno stališče, torej da gre za procesni rok, se je Upravno sodišče postavilo v sodbah I U 780/2020 z dne 16. 12. 2021 in I U 779/2020 z dne 13. 1. 2022. 16. Kot je že zgoraj pojasnjeno, je odločitev, ali gre pri konkretnem roku za materialni ali procesni rok, odvisna od narave konkretne določbe, to pa določajo predpisi, s katerimi je opredeljena. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami poteka pod pogoji in na način, ki ga določajo zgoraj citirane določbe ZKZ. Za zainteresirane kupce sta relevantna dva roka. Prvi je določen s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ, po katerem je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Vsak zainteresirani kupec mora torej dati izjavo o sprejemu ponudbe upravni enoti in ko upravna enota takšno izjavo prejme, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Glede tega roka se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da gre za procesni rok, to je rok za pravočasno oddajo izjav o sprejemu ponudbe, na katerega obdobje veljavnosti ponudbe in trenutek sklenitve pogodbe nista vezana5. 17. Za odločitev v tukaj obravnavani zadevi sicer ni relevanten rok iz 20. člena ZKZ, ampak rok iz 22. člena ZKZ, vendar pa je prvi pomemben pri ugotavljanju narave slednjega. Pogodba je sklenjena s sprejemom ponudbe, v konkretnem primeru pa, glede na to, da gre za promet s kmetijskim zemljiščem, takrat ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe - pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Ne glede na to, da gre za na prvi p0gled uveljavitev materialnopravnega upravičenja - z izjavo o sprejemu ponudbe namreč nastopi sklenitev prodajne pogodbe, določba četrtega odstavka 20. člena ZKZ (po stališču Vrhovnega sodišča RS6) pomeni opredelitev procesnega roka za pravočasno oddajo izjav o sprejemu ponudbe.

18. V tej luči je po presoji sodišče treba razlagati tudi rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ. Pri tem je treba upoštevati, da je zainteresirani kupec voljo za nakup predmetnega kmetijskega zemljišča izrazil že z izjavo o sprejemu ponudbe, kar je vodilo do sklenitve pravnega posla pod odložnim pogojem. S tem je bilo materialnopravno razmerje med prodajalcem in kupcem vzpostavljeno. Za izpolnitev odložnega pogoja je potrebno opraviti nadaljnje procesno dejanje v postopku, to je vložiti vlogo za odobritev (že sklenjenega) pravnega posla. Glede na povedano je po presoji sodišča tudi rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ procesni rok7. Za tega pa velja določba iz drugega odstavka 101. člena ZUP, po kateri se, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali prost dan v Republiki Sloveniji, ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.

19. Tridesetdnevni (procesni) rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla v predmetni zadevi se je iztekel 29. 2. 2020, ko je bila sobota. ZUP sobote kot dan, na katerega se rok ne more izteči, ne omenja, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej preveriti, ali se je na konkretno soboto, to je v tej zadevi 29. 2. 2020, pri prvostopnem organu delalo8. Od odgovora na to vprašanje pa je odvisno, ali je tožnikova vloga za odobritev pravnega posla, vložena v ponedeljek, 2. 3. 2020, pravočasna.

20. Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče stališča tožene stranke iz njenega odgovora na tožbo in pripravljalne vloge kot neutemeljena zavrača. Sodišče je - iz razlogov, ki so navedeni zgoraj - odločilo, da je rok iz 22. člena ZKZ procesni rok, podobno v zadevi I U 780/2020, in z zgoraj obrazloženim nasprotna zatrjevanja tožene stranke iz odgovora na tožbo kot neutemeljena zavrača. Enako velja za argumente tožene stranke iz pripravljalne vloge, ki temeljijo na sodni praksi v zvezi z drugačno dejansko in posledično materialnopravno podlago9, ki iz tega razloga ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi.

21. Po obrazloženem je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ugotoviti zgoraj navedene relevantne okoliščine v zvezi s tem, ali se je 29. 2. 2020 pri prvostopnem organu delalo, in nato ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča, da je rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ procesni rok (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-110), ponovno odločiti o zadevi.

K II. točki izreka:

22. Tožnik v predmetni zadevi ni priglasil stroškov upravnega spora iz odločbe organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS pa izhaja, da mu je bila z odločbo Bpp 107/2023-2 z dne 8. 6. 2023 odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v predmetni zadevi. Po določbi drugega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upošteva stroške iz prejšnjega odstavka, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V predmetni zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč o nagradi izvajalcu brezplačne pravne pomoči odločil s sklepom št. Bpp 107/2023-5 z dne 27. 6. 2023. 23. Če sodišče v upravnem sporu tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, o stroških odloči po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (in ne po Odvetniški tarifi). Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu določa, da se tožniku, če je zadeva rešena na glavni obravnavi in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 385,00 €. Razen tega je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku priznal še potne stroške v višini 46,44 €. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-111), zato je sodišče tožeči stranki priznalo tudi te. Skupno tako stroški, ki jih je tožniku dolžna povrniti tožena stranka znašajo 431,44 €. Stroške, ki so bili izplačani izvajalcu brezplačne pravne pomoči na podlagi sklepa organa za brezplačno pravno pomoč v višini 400,44 €, je tožena stranka dolžna plačati na v izreku naveden transakcijski račun Upravnega sodišča, v presežku, to je znesek 31,00 €, pa tožeči stranki.

24. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Ta določa, da če toženec ne pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi. 2 Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 196. 3 Glej drugi odstavek 101. člena ZUP. 4 Precej zadev se nanaša na postopke v zvezi s sofinanciranjem iz javnih sredstev, roke za izvršitev inšpekcijskih odločb itd., npr. I U 197/2014 z dne 14. 10. 2014 in I U 1060/2016 z dne 10. 11. 2016 Upravnega sodišča, X Ips 457/2014 z dne 16. 11. 2016 Vrhovnega sodišča RS. 5 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 286/2015 z dne 19. 4. 2017, kateri je sledilo tudi Upravno sodišče RS v sodbah I U 1778/2016 z dne 23. 10. 2018 in I U 1857/2016 z dne 23. 10. 2018. 6 Glej opombo 5. 7 In bi bilo stališče, da gre za materialni rok v nasprotju z logično in sistemsko razlago. 8 Glej Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str.619. 9 Navajane odločitve se nanašajo na dovoljenje za začasno prebivanje, verifikacijo deviznih vlog, povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost idr. 10 Če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V tem primeru mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na izrek sodbe, na na obravnavi ugotovljeno dejansko stanje ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). 11 Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.