Jedro

Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v zadevi, saj vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujejo tožeče stranke zaradi napačne uporabe določbe I. odstavka 41. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri se v primeru, če tožeča stranka uveljavlja v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Po prepričanju pritožnikov gre v obravnavani pravdi za tak primer.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 41. člena določa, da če imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo. Ker gre v pravdni zadevi za navadne sospornike, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je za določitev stvarne pristojnosti relevanten znesek vsakega posameznega spornega predmeta in se izreklo za nepristojno ter zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču. Pritožbi bi bilo možno slediti le, če bi bili tožniki enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP (spor je možno rešiti smo na enak način za vse sospornike), ko bi vse tožnike šteli za enotno (eno) tožečo stranko, kar pa v tej pravdi nedvoumno niso.

5. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ( druga točka 365. člena ZPP).