Jedro

Ob upoštevanju odvetniške tarife tožeči stranki ne pripada nagrada za podan odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.

Tožeči stranki tudi ne pripada nagrada za predlog za izvršitev začasne odredbe, saj je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku in sicer do prejema prvostopenjske sodbe, ne pa tudi za vložitev predloga za izvršbo.

Tožeča stranka tudi nima prav, ko zahteva nagrado za udeležbo na treh narokih v isti pravdni zadevi po tarifni številki 3102, saj iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se prizna nagrada za udeležbo na naroku le enkratno, tudi če je bila zadeva zaključena po opravljenih večih narokih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom priznalo tožeči stranki nagrado v višini 999,70 EUR za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe naslovnega sodišča opr. št. Bpp 102/2009 z dne 7. 4. 2009. Višji zahtevek pa je zavrnilo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeči stranki, v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, ni bila priznana nagrada za odgovor na predlog za začasno odredbo, ker tako pravdno dejanje v postopku za izdajo začasne odredbe ni predvideno, za predlog za izvršitev začasne odredbe, ker tega ni mogoče opredeliti kot samostojno dejanje v postopku, ter parkirnina, ker ni izkazana s potrdilom. Poleg tega pa je bila tožeči stranki priznana nagrada za narok samo v enkratnem znesku, saj po tarifni številki 3102 ni predvidena nagrada za vsak dan naroka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka pri odločitvi, da ji ne prizna nagrade za sestavo odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe, spregledala 1. točko opomb k 3. delu tarife, kjer je določeno, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv itd., torej za vse pisne vloge. Glede na to, da tarifna številka 3468 določa, da se odvetniku, poleg ugovora prizna tudi nagrada za odgovor na ugovor, bi lahko tožena stranka po sistemu analogije enako ravnala pri priznanju nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe po tarifni številki 3461. Poleg tega bi ji tožena stranka lahko priznala nagrado tudi po tarifni številki 3466 tako, da bi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe štela kot obrazloženo vlogo. V zvezi z nagrado za sodelovanje na naroku po tarifni številki 3102 pa navaja, da so bili v pravdni zadevi P 275/2009 trije naroki, zato ji pripada nagrada za udeležbo na navedenih treh narokih in ne le nagrada v enkratnem znesku po tarifni številki 3102. Glede zavrnitve plačila nagrade za predlog za izvršitev začasne odredbe, češ da tega ni mogoče opredeliti kot samostojno dejanje, pa navaja, da je morala podati predlog za izvršitev začasne odredbe, saj toženka v pravdni zadevi, ni upoštevala sklepa o začasni odredbi. Zato je pravilno predlagala nagrado v skladu s tarifno številko 3460, saj sklep o začasni odredbi predstavlja samostojen izvršilni naslov. Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 102/2009-8 z dne 7. 4. 2009 je bila tožeča stranka določena za izvajalca odobrene brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku, ki ga bo prosilec A.A. sprožil zoper B.B. zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine ter povračila stroškov preživljanja, vse to do prejema prvostopne odločbe.

Tožeča stranka je v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96-2004-uradno prečiščeno besedilo - ZBPP) predložila toženi stranki napotnico s priloženim specificiranim stroškovnikom, v katerem je uveljavljala tudi nagrado za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, trikrat nagrado za udeležbo na naroku in nagrado za predlog za izvršitev začasne odredbe. Tožena stranka pa ji za navedena opravila ni priznala nagrade.

Po oceni sodišča je odločitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, saj je pravilno uporabila določbe Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08-ZOdvT).

Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da tožeči stranki, ob upoštevanju odvetniške tarife, ne pripada nagrada za podan odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, še najmanj pa po tarifni številki 3461, katero je tožeča stranka navedla v stroškovniku priloženem napotnici. Po navedeni tarifni številki se namreč določi nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper njiju. Tožena stranka pa tudi ni mogla določiti nagrade po tarifni številki 3468 oziroma 3466, kar tožeča stranka navaja v tožbi. Tarifna številka 3466 namreč predvideva nagrade za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina, ali na druge premoženjske pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve, tarifna številka 3468 pa nagrado za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo. Navedeni tarifni številki sodita v podpoglavje 4.6 – postopki po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, zato navedenih tarifnih številk ni mogoče uporabiti za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe v pravdni zadevi, pa tudi sicer nobene od navedenih tarifnih številk ni mogoče razlagati tako, da bi bilo katero od njih mogoče uporabiti za priznanje nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.

Podobno velja tudi za predlog za izvršitev začasne odredbe po tarifni številki 3460, (nagrada za predlog za izvršbo), saj iz odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 102/2009-8 z dne 7. 4. 2009 nesporno izhaja, da je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč prosilcu A.A. za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku, ki ga bo le ta sprožil zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine ter povračila stroškov preživljanja, in sicer do prejema prvostopenjske sodbe. Iz navedenega torej sledi, da brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena za vlaganje predloga za izvršbo, zato tudi po presoji sodišča, tožeča stranka ni upravičena do nagrade za predlog za izvršitev začasne odredbe.

Tožeča stranka tudi nima prav, ko zahteva nagrado za udeležbo na treh narokih v isti pravdni zadevi po tarifni številki 3102, saj iz ustaljene sodne prakse nesporno izhaja, da se prizna nagrada za udeležbo na naroku le enkratno, tudi če je bila zadeva zaključena po opravljenih večih narokih.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, skladno s 1. odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, sklep pa pravilen in na zakonu utemeljen.

Ker je bila tožba zavrnjena je sodišče v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.