21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 807/2006 z dne 22. 3. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 392/95 z dne 30. 12. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju postopka v korist novega upnika. Ugotovilo je, da so pogoji za vstop novega upnika v izvršbo izpolnjeni s predložitvijo notarsko overjene pogodbe o odstopu terjatev, sklenjene med prejšnjimi upniki in novim upnikom. Pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) se je zoper navedeni sklep pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedena sklepa Višjega in Okrajnega sodišča (sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka v korist novega upnika, ki je bil ustno razglašen na tretjem dražbenem naroku 8. 5. 2001, je bil 30. 12. 2005 izdan v overjenem prepisu in vročen pritožniku). Pritožnik zatrjuje, da so mu bile s sklepoma kršene pravice iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Glede sklepa Višjega sodišča navaja, da iz izreka ni razvidno, o kateri izmed dveh pritožb pritožnika je Višje sodišče sploh odločalo. V zvezi s sklepom sodišča prve stopnje pritožnik trdi, da je bil izdan po uradni dolžnosti, brez predloga ali soglasja prejšnjih upnikov in novega upnika, s tem pa naj pritožniku ne bi bila omogočena udeležba v postopku. Prav tako naj pritožniku ne bi bilo jasno, kdo je upnik, ker ni prejel nobenega predloga za spremembo upnika. Po mnenju pritožnika so prejšnji upniki še vedno stranke v izvršilnem postopku, saj se s spremembo upnika ni nikoli strinjal. Sklep o nadaljevanju izvršbe naj ne bi bil vročen prejšnjim upnikom, pritožniku pa naj ne bi bilo vročeno vabilo na obravnavo z dne 8. 5. 2001 in naj ne bi bil seznanjen s procesnimi dejanji, ki so bila na omenjenem naroku opravljena. Pritožnik navaja še številne druge domnevne kršitve procesnega in materialnega prava.

B.

3.Z navedbami, ki po vsebini pomenijo le ugovor kršitve določb postopka ali zmotne uporabe materialnega prava (da pritožnik ni dobil obvestila o sklenjeni pogodbi o odstopu terjatev; da na dražbenem naroku 8. 5. 2001 ni bilo jasno, koga zastopa pooblaščenec nasprotne stranke; da je s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatev prenehala obstajati terjatev prejšnjih upnikov), in z navedbami, ki se ne nanašajo na izpodbijane akte (da prejšnji upniki v izvršilnem postopku niso odgovarjali na navedbe in ugovore pritožnika), pritožnik ne more utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali so bile pritožniku z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Očitki pritožnika, da iz sklepa Višjega sodišča ni razvidno, o kateri pritožbi je sploh odločalo, so neutemeljeni. Višje sodišče je obrazložilo, da vlogo pritožnika obravnava le kot pritožbo zoper pisni odpravek sklepa s 30. 12. 2005, saj je pritožba možna le zoper tak pisni odpravek. Očitke o kršitvi pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je zato treba zavrniti.

5.Očitki pritožnika, da je sodišče sklep o vstopu novega upnika v izvršilni postopek izdalo po uradni dolžnosti in da je s tem kršilo načelo dispozitivnosti, pritožniku pa ni omogočilo udeležbe v postopku, po vsebini pomenijo zatrjevanje kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pritožnik z navedbami, da je za spremembo upnika potrebna izjava oziroma soglasje prejšnjih upnikov, kakor tudi izjava oziroma predlog novega upnika in da mora s spremembo upnika soglašati dolžnik, kršitve omenjene ustavne pravice ne more utemeljiti. Stališče Višjega sodišča, da je novi upnik s predložitvijo notarsko overjene cesijske pogodbe dokazal, da je izterjevana terjatev prešla nanj, zadosti zahtevam iz 22. člena Ustave. Kako naj bi mu z odločitvijo o tej spremembi v izvršilnem postopku bili kršeni pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, pritožnik ne razloži. Zato teh očitkov Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Pritožnik s tem, ko trdi, da sklep o nadaljevanju postopka z novim upnikom ni bil vročen prejšnjim upnikom, sploh ne zatrjuje kršitve kakšne svoje ustavne pravice, zato teh očitkov Ustavno sodišče ni moglo upoštevati.

7.Ustavnopravno pomembni bi lahko bili očitki pritožnika, da mu ni bilo vročeno vabilo na dražbeni narok 8. 5. 2001 in da ga sodišče ni seznanilo s procesnimi dejanji, opravljenimi na tem naroku. Smiselno gre za uveljavljanje kršitve 22. člena Ustave. Vendar je iz izvršilnega spisa, ki ga je pribavilo Ustavno sodišče, razvidno, da je bila odredba o prodaji 4. 4. 2001 vročena pooblaščenki pravnega prednika pritožnika. Sklep o nadaljevanju postopka z novim upnikom, ki je bil razglašen na omenjenem naroku, pa je bil 17. 1. 2006 vročen pritožnikovemu pooblaščencu. Zato očitana kršitev ustavne pravice ni podana.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger