Jedro

Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožnica poškodovala pri opravljanju kmetijske dejavnosti, in sicer, ko je ob priliki nakupa sena od toženkinega zavarovanca padla pri hoji po lestvi, ki je vodila do skednja. Tožničin zahtevek na plačilo odškodnine za v tem škodnem dogodku nastalo ji premoženjsko in nepremoženjsko škodo v višini 20.000,00 EUR, kolikor znaša zavarovalno kritje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Obrazložilo je, da odškodninska odgovornost toženke (zavarovalnice) ni podana, ker je tožnici škoda nastala pri opravljanju kmetijske dejavnosti zavarovanca, ki služi v pridobitne namene, katera pa je iz zavarovanja izključena. Ugotovilo je namreč, da Splošni pogoji DomAS 01-DOM-01/09 (v nadaljevanju Splošni pogoji) določajo, da zavarovanje krije odgovornost zavarovanca kot fizične osebe v vsakdanjem življenju izven opravljanja svoje pridobitne dejavnosti za škode, ki jih povzroči pri ukvarjanju z ljubiteljsko dejavnostjo (konjički), ki ne služi v pridobitne namene; za katere odgovarja kot imetnik stanovanjske enote, dvorišča in vrta ob hiši, ki jih zavarovanec uporablja izključno v zasebne namene, in sicer na zavarovalnem kraju, ki je naveden v polici (1. in 2. točka prvega odstavka 54. člena Splošnih pogojev). V 1. točki četrtega odstavka 54. člena Splošnih pogojev pa je določeno, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja poklicne, obrtne ali kake druge dejavnosti zavarovanca, ki služi v pridobitne namene (tudi kmetijske). Sklicujoč se na prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, je obrazložilo, da je kmetijska dejavnost, ki služi v pridobitne namene, kmetijsko delo ali dejanje, s katerim se pridobivajo materialne dobrine, kar je tudi prodaja sena s kmetije. Zaključek, da je tožnici škoda nastala pri opravljanju kmetijske dejavnosti zavarovanca, ki služi v pridobitne namene, je sprejelo na podlagi ugotovitev, da je v obravnavnem primeru zavarovanec tožnici seno prodal, da senik, kjer je do poškodbe prišlo, sodi v okvir kmetije, katere nosilka je zavarovančeva mati, da je zavarovanec namestnik nosilke kmetije, da je zavarovanec sklenil zavarovanje za kmetijsko stavbo, traktorje, ostalo kmetijsko mehanizacijo ter živali na kmetiji, da kmetija obsega več kot 11 ha kmetijskih zemljišč in živino, da ima zavarovanec na kmetiji edini izpit za traktor in se ne ukvarja s kakšno drugo dejavnostjo, pri kateri bi potreboval traktor, ki je pisan nanj, da pri opravljanju kmetijske dejavnosti z njegovo materjo ne sodeluje kdo tretji ter da dejavnost v zvezi s senom za potrebe krme živali sodi v okvir kmetijstva.

2. V pravočasni pritožbi zoper sodbo tožnica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da je presoja, da je šlo za opravljanje pridobitne dejavnosti, sprejeta zgolj na podlagi indicev in da je zmotna. Pojasnjuje, da je bilo seno (ena nakladalka) podarjeno ter da je tožničin mož dal zavarovancu zgolj za kavo (27,00 EUR), da je zavarovanec zabeležen kot namestnik nosilke kmetije samo iz razloga prejema subvencij, saj jih mati kot nosilka kmetije v nasprotnem primeru ne bi mogla uveljavljati. Zavarovanje je sklenil sam iz razloga, ker je po očetovi smrti podedoval celotno zgornje nadstropje stanovanjske hiše, pri tem pa se je zavezal, da bo kril vse mesečne obratovalne stroške celotne stanovanjske hiše in kmetije – tudi stroške zavarovanj za kmetijske objekte in opremo, ki je sicer v lasti njegove matere. Traktor je sicer v njegovi lasti, vendar le zato, ker mati nima izpita za traktor in ga ne bi mogla registrirati. Zgolj zaradi lastništva traktorja še ni mogoč zaključek o ukvarjanju s kmetijsko dejavnostjo, pri čemer izpostavlja statistične podatke, po katerih smo Slovenci v svetu na prvem mestu po številu traktorjev na prebivalca, ter dejstvo, da lastniki traktorjev pogosto sploh ne izvajajo kmetijske dejavnosti, ampak ga uporabljajo v povsem druge namene. Nadalje pa še meni, da Splošni pogoji niso jasni, saj ne vsebujejo ustrezne razmejitve med pojmoma pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Na to po mnenju pritožbe kaže tudi okoliščina, da je že sama toženka pojem „pridobitne dejavnosti“ razlagala sklicujoč se na SSKJ. Sodišče bi moralo po stališču pritožbe sporni pojem razlagati na podlagi Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje prvostopno sodišče sporno določbo pogodbe presodilo napačno, vendar ne iz razloga, ker je ni štelo za nejasno, temveč zato, ker ni upoštevalo celotnega določila 1. točke četrtega odstavka 54. člena Splošnih pogojev, ki je povsem jasna. Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da ta določa, „da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja poklicne, obrtne ali kake druge dejavnosti zavarovanca, ki služi v pridobitne namene (tudi kmetijske)“. „Kmetijska dejavnosti, ki služi v pridobitne namene“ je res kmetijsko delo ali dejanje, s katerim se pridobivajo materialne dobrine, kar je tudi prodaja sena s kmetije – kot je to prvostopno sodišče pojasnilo pod 17. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. Vendar so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin. V predmetni zadevi toženka niti ni zatrjevala, da bi se njen zavarovanec ukvarjal s prodajo sena (oziroma še kakšnimi drugimi kmetijskimi deli) z namenom pridobivanja zaslužka. Ker dejavnost, pri kateri je zavarovanec tožnici povzročil škodo, zavarovancu ni služila v pridobitne namene, se ob pravilni uporabi materialnega prava, ko se torej sporno pogodbeno določilo uporablja tako kot se glasi, izkaže, da tožničin odškodninski zahtevek ni izključen iz zavarovanja.

5. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje obstoja zatrjevanega soprispevka tožnice ter obstoja škode po ugotovitvi, da zavarovalni primer ni nastal, niti ni ugotavljalo. V kolikor bi te pomanjkljivosti odpravilo pritožbeno sodišče samo, bi stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja, saj bi se o teh navedbah prvo izreklo. Takšna omejitev pravice do izjavljanja ter pravice do pritožbe pa zaradi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni dopustna (drugi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), saj se sojenje zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje niti ne bo podaljšalo. Izvedba dokaznega postopka zaradi ugotovitve pravno relevantnih dejstev, katera še niso bila razjasnjevana, namreč pred prvostopnim sodiščem traja enako kot pred pritožbenim sodiščem. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

6. Ostale pritožbene navedbe so se po ugotovitvi gornje kršitve izkazale za nebistvene, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo.

7. Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj dovolj jasno izhajajo iz gornje obrazložitve.

8. O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi razveljavitve odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).