Jedro

Tožena stranka je na podlagi 11. alineje poglavja 3.7.2. z naslovom „Zavrnitev vlog“, ki določa, da se vloga zavrne, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvidel sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov, pravilno zaključila, da je to razlog za zavrnitev tožnikove vloge.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za projekt „...“. Iz izpodbijanega sklepa še izhaja, da stroški v postopku niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je strokovna komisija ob pregledu tožnikove vloge na šesti javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel v letu 2017 in 2018 (v nadaljevanju: javni razpis) vpogledala v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES. Iz čistopisa spremenjenega akta o ustanovitvi tožnika z dne 8. 10. 2012 izhaja, da tožnik ni registriran za dejavnost 08.110 pridobivanje kamna, ki jo navaja kot dejavnost investicije. Razpisna dokumentacija v poglavju 2.3.1. „Upravičeni prijavitelji“ določa, da se na razpis lahko prijavijo gospodarske družbe ter samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo vse v nadaljevanju navedene pogoje in niso neupravičeni prijavitelji v skladu z določilom podpoglavja 2.3.2. Med pogoji za upravičene prijavitelje je v 5. alineji tudi pogoj, da so ob prijavi registrirani za dejavnost, ki jo opravljajo in za dejavnost, ki bo predmet projekta začetne investicije. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka v poglavju 3.7.2. „Zavrnitev vlog“ v razpisni dokumentaciji, se vloga zavrne brez poziva za dopolnitev, če vsebinsko ne ustreza pogojem tega javnega razpisa.

2. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je tožnik med upravičene stroške uvrstil stroške za gradbena dela, ki jih izvaja podjetje A. d.o.o. Glede slednje je tožena stranka ugotovila, da je v 100 % lasti lastnika tožnika (pri obeh podjetjih je A.A. 100 % lastnik: kot prijavitelj in kot izvajalec gradbeno-obrtniških del). Tožena stranka se sklicuje na poglavje 2.7.1. razpisne dokumentacije, kjer je v 3. alineji tretjega odstavka navedeno, da se gradbena in obrtniška dela ne štejejo za upravičen strošek, če gre za odnos stranka/naročnik med lastnikom gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami. Tožnik je torej neupravičene stroške (stroške gradbenih in obrtniških del, ki jih bo izvajajo povezano podjetje A. d.o.o.) uvrstil med upravičene stroške in v vlogi predvideva sofinanciranje tudi stroškov, ki v tem javnem razpisu niso opredeljeni kot upravičeni. Tožnik je opredelil skupne upravičene stroške v višini 102.234,17 EUR in predvidel sofinanciranje projekta v višini 46.005,38 EUR, torej 45 % stroškov, ki so v vlogi opredeljeni kot upravičeni stroški. Od opredeljenih 102.234,17 EUR pa so stroški gradbenih del, ki jih izvaja partnersko podjetje A. d.o.o. v višini 10.926,50 EUR neupravičeni stroški, torej znašajo upravičeni stroški le 91.307,67 EUR, predviden znesek sofinanciranja 46.005,38 EUR pa predstavlja 50,383 % upravičenih stroškov, to je 5,385 % več kot je navedeno v tretjem odstavku poglavja 2.5. Iz Pravil državnih pomoči izhaja, da višina sofinanciranja upravičenih stroškov za mala podjetja v nobenem primeru ne sme preseči 45 % vrednosti upravičenih stroškov. Razpisna dokumentacija v 11. alineji poglavja 3.7.2. „Zavrnitev vlog“ določa, da se vloga zavrne, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvideva sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep. Navaja, da je strokovna komisija ugotovila, da tožnikova vloga ne ustreza določilom javnega razpisa in razpisne dokumentacije, kar pa je napačna ugotovitev. Komisija je navedla dva razloga, zaradi katerih vloga ne ustreza določilom javnega razpisa. Kot prvi razlog je navedla, da tožnik ni registriran za dejavnost 08.110 (pridobivanje kamna), ki jo navaja kot dejavnost investicije. Tožnik navaja, da navedeni razlog ne obstoja, saj je tožnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 8. 10. 2012 med drugim vpisal tudi dejavnost 08.110 „pridobivanje kamna“. Zato zaključek tožene stranke, da tožnik navedenega pogoja ne izpolnjuje, ni pravilen. Kot drugi razlog, zaradi katerega tožnikova vloga ne ustreza določilom javnega razpisa, pa je tožena stranka navedla, da tožnik prijavlja kot upravičene stroške gradbena in obrtniška dela, ki jih bo izvedlo podjetje A. d.o.o., katerega 100 % lastnik je A.A., ki je hkrati 100 % lastnik tožnika. Ta medsebojna povezanost podjetij po 3. alineji tretjega odstavka točke 2.7.1. je razlog, da se navedena gradbena in obrtniška dela ne štejejo kot upravičen strošek. Tožnik v zvezi s tem pojasnjuje, da je bila ponudba podjetja A. d.o.o. bistveno ugodnejša od ostalih dveh ponudb, hkrati pa zagotavlja najboljšo kvaliteto in spoštovanje roka za izvedbo gradbeno obrtniških del, saj na Kočevsko-Ribniškem območju ni več konkurenčnega gradbenega podjetja. Po določilih javnega razpisa je največji odstotek sofinanciranja 45 % upravičenih stroškov. Zaradi tega bi morala strokovna komisija ugotoviti, da se upravičeni stroški računajo od zneska ponudbe za transformator v višini 91.307,6 EUR, kar znaša 41.088,45 EUR oz. 45 % upravičenih stroškov investicije. Tožnik zato meni, da je z izpodbijanim sklepom neupravičeno zavržena (pravilno: zavrnjena, opomba sodišča) tožnikova vloga ter predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča).

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke, kolikor se z njimi ne strinja. V zvezi z očitkom tožnika, ki se nanaša na tožnikovo dejavnost (tožnik naj bi bil registriran tudi za dejavnost 08.110), tožena stranka odgovarja, da listina, na katero se sklicuje tožnik, ni javno dostopna preko spletnih strani AJPES, zaradi česar omenjene listine tožena stranka ni mogla pregledati. V zvezi z drugim razlogom, zaradi katerega je bila tožnikova vloga zavrnjena, pa se tožena stranka sklicuje na 3. alinejo tretjega odstavka točke 2.7.1. razpisne dokumentacije, iz katere je jasno razvidno, da se gradbena in obrtniška dela ne štejejo za upravičen strošek, če gre med lastnikom gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami za odnos stranka/naročnik. Tožena stranka zavrača tožbeni očitek glede načina ugotavljanja upravičenih stroškov oz., da se upravičeni stroški računajo od zneska ponudbe za transformator v višini 91.307,6 EUR, kar znaša 41.088,45 EUR oziroma 45 % upravičenih stroškov investicije. Pri tem se sklicuje na 1. in 11. alinejo poglavja 3.7.2. “Zavrnitev vlog“ razpisne dokumentacije, ki jasno določata, da se vloga brez poziva za dopolnitev zavrne, če vsebinsko ne ustreza pogojem javnega razpisa ali gre za neupravičen projekt in če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvideva sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov. Ne glede na to, da je bila ugotovitev tožene stranke o tožnikovi registrirani dejavnosti zmotna, to ne vpliva na pravilnost odločitve tožene stranke, saj je tožnikova vloga v nasprotju s 3. alinejo tretjega odstavka točke 2.7.1. razpisne dokumentacije, zaradi česar je bilo treba vlogo zavrniti. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je bila zavrnjena tožnikova vloga na javnem razpisu, na katerem je kandidiral za sofinanciranje projekta „...“. Tožena stranka je tožnikovo vlogo zavrnila, ker je ugotovila, da tožnik glede na pogoje razpisne dokumentacije ne izpolnjuje dveh pogojev. Glede prvega pogoja, ki ga tožnik naj ne bi izpolnjeval, to je pogoja, da tožnik naj ne bi bil registriran za dejavnost 08.110 (pridobivanje kamna), ki jo navaja kot dejavnost investicije, je tožnik k tožbi predložil listino, s katero izkazuje, da navedeni pogoj izpolnjuje. Predložil je namreč kopijo sklepa Srg 2012/40739 Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu spremembe pri tožniku, iz katerega med drugim izhaja, da je tožnikova dejavnost tudi dejavnost 08.110 (pridobivanje kamna). Ne glede na to, da tožnik omenjeni pogoj izpolnjuje in je očitek tožene stranke v tem delu napačen, pa je izpodbijani sklep kljub vsemu pravilen.

7. Tožena stranka je namreč ugotovila, da je tožnik med upravičene stroške uvrstil gradbena dela, ki jih izvaja podjetje A. d.o.o., slednje pa je v 100% lasti lastnika tožnika (A.A. je 100% lastnik tožnika in 100% lastnik izvajalca, to je A. d.o.o.) čemur tožnik tudi ne ugovarja. Tožena stranka se zato pravilno sklicuje na poglavje 2.7.1. razpisne dokumentacije, ki ima naslov „Stroški gradbenih in obrtniških del“, ki v 3. alineji tretjega odstavka določa, da se gradbena in obrtniška dela ne štejejo za upravičen strošek, „če gre za odnos stranka/naročnik med lastnikom gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami“. Tožnik je od opredeljenih 102.234,17 EUR navedel stroške gradbenih del izvajalca A. d.o.o. v višini 10.926,40 EUR, ki tako niso upravičeni stroški. Navedena dejstva niso sporna in jim tožnik ne ugovarja. Tožnik v tožbi navaja, da je bila ponudba podjetja A. d.o.o. bistveno ugodnejša od ostalih dveh ponudb. Prav tako meni, da bi tožena stranka morala upoštevati določila javnega razpisa, po katerih je največji odstotek sofinanciranja 45% upravičenih stroškov ter posledično ugotoviti, da se upravičeni stroški računajo od zneska ponudbe za transformator, zmanjšane za neupravičene stroške (91.307,67 EUR) ter da je tako tožnik upravičen do 45% od upravičenih stroškov investiranja, to je do 41.088,45 EUR.

8. Navedeni tožnikovi ugovori po presoji sodišča niso utemeljeni. Tožena stranka je na podlagi 11. alineje poglavja 3.7.2. z naslovom „Zavrnitev vlog“, ki določa, da se vloga zavrne, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvidel sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov, pravilno zaključila, da je to razlog za zavrnitev tožnikove vloge. Ob upoštevanju navedene določbe, določene v razpisni dokumentaciji, sodišče zavrača tožnikove ugovore, iz katerih izhaja, da bi tožena stranka morala za neupravičene stroške (v višini 10.926,50 EUR) zmanjšati skupno opredeljene stroške in od tako zmanjšanih stroškov (v skupni višini 91.307,67 EUR) tožniku dodeliti 45% vrednosti teh stroškov. Navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni, saj iz že omenjene določbe poglavja 3.7.2. izhaja, da se v primeru, če prijavitelj med upravičene stroške uvrsti tudi neupravičene, taka vloga zavrne. Zato za odločitev v obravnavani zadevi tudi niso relevantni tožnikovi ugovori, da naj bi bila povezana družba A. d.o.o. cenovno najbolj ugodna.

9. Iz navedenih razlogov je izpodbijani sklep, kljub že pojasnjeni nepravilnosti (neobstoj prvega očitanega razloga), ob tem, da obstoja drugi očitani razlog, pravilen in zakonit. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje v zadevi ni sporno.